Prihodnji teden bo znano, kdo bodo letošnji prejemniki celjskih grbov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je obravnavala 20 predlogov za prejemnike najvišjih priznanj. Mestnemu svetu bo predlagala podelitev trinajstih priznanj – treh zlatih celjskih grbov, štirih srebrnih in štirih bronastih ter dveh kristalnih celjskih grbov.

Letošnji slovenski kulturni praznik bo v Mestni občini Celje postregel s številnimi dogodki, za kar bodo poskrbeli javni zavodi in organizacije s področja kulture. Slavnostni uvod je bila osrednja občinska proslava v veliki dvorani Narodnega doma, na kateri so podelili priznanja celjske zvezde na področju kulture. Dogodek je bil včeraj, slavnostni govornik je bil režiser Luka Marcen, program pa je zasnovala Mateja Kokol z mladimi celjskimi umetniki. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Predvsem zaradi potreb gospodarstva je bil pred dvema desetletjema uveden višješolski program v Strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Njeni diplomanti imajo več uporabnega znanja, ki ga pridobivajo pri različnih delodajalcih, poudarja Nada Reberšek Natek, ki je šolo vodila od njene ustanovitve in je vesela, da jo bodo prihajajoče študijsko leto obogatili še z višješolskim programom fotografije. Konec lanskega leta se je upokojila. Njen naslednik je Rafael Hrustel. Dvajseto obletnico bodo obeležili z več dogodki, na katerih bodo predstavili delo šole in dosežke študentov.

Celjski policisti so včeraj na avtocesti izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na preverjanju zadostne varnostne razdalje in prekoračitve hitrosti. 48 voznikov ni upoštevalo zadostne varnostne razdalje med vozili, 7 pa voznikov je prekoračilo hitrost. (SŠol, foto: Pixabay)

V številnih občinah na Celjskem bodo danes osrednje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Mestna občina Celje bo na današnji slovesnosi podelila priznanji za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let Celjske zvezde. V Laškem bodo podelili priznanja Aškerčevim nagrajencem. Za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini bo podeljeno priznanje zlati možnar. V Žalcu bodo podelili Savinova odličja.  

Izgradnja delov kolesarske povezave Celje–Vojnik je eden izmed regijskih projektov v sklopu mehanizma Dogovor za razvoj regij, ki jih Mestna občina Celje uresničuje v aktualni EU finančni perspektivi. Gre za projekt Direkcije RS za infrastrukturo, ki v njem sodeluje s celjsko in vojniško občino. Vrednost projekta je nekaj več kot 2,3 milijona evrov. (SŠol, foto: MOC)

Po odmevni nesreči v velenjskem premogovniku, v kateri so umrli rudarji Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik, se mnogi prebivalci Šaleške doline sprašujejo, ali bi tragedijo lahko preprečili, kako optimizirati varnostne razmere v jami, predvsem pa, kako ta pretresljiv dogodek psihološko vpliva na rudarje. Je res, da jih je veliko v bolniškem staležu in da so nekateri dali celo odpoved? V Premogovniku Velenje pravijo, da nihče od rudarjev za zdaj ni odpovedal delovnega razmerja, in dodajajo, da je zagotavljanje varnosti v jami temelj delovanja premogovnika. V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) vodstvu Premogovnika Velenje ne verjamejo, očitajo mu, da brezobzirno posega v naravne razmere, s tem pa neposredno ogroža življenja rudarjev. Zato LIV v soboto v središču Velenja organizira zbor za odgovornost v politiki v gospodarstvu.

Policisti Postaje prometne policije Celje so v današnjem nadzoru hitrosti na avtocesti A1, izven naselja Dramlje, kjer je hitrost vožnje omejena na 130 km/h, ustavili voznika osebnega vozila – voznika začetnika, ki je vozil s hitrostjo 207 km/h.

Na razpis za izbor koncesionarja, ki ga je Mestna občina Celje objavila v začetku leta 2025, ni prispela nobena prijava, tako da bo izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti v Celju odslej zagotavljalo javno podjetje Zelenice. To pomeni, da se na razpis ni prijavil niti Veking, ki je to dejavnost opravljal vsa ta leta. Predvsem pa, da so bile točne naše decembrske napovedi, da je med občino in Vekingom zagotovo dokončno počilo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so 24. januarja premierno uprizorili predstavo Sen kresne noči avtorja Williama Shakespearja. Režiral jo je Jaša Koceli. Navdušila je celotna zasedba, a izstopal je predvsem mladi del, in sicer Lucija Harum, Maša Grošelj, Urban Kuntarič in Lovro Zafred, ki so s svojo igro očarali. Poleg odličnih nastopov je predstava postregla tudi z izjemno scensko podobo in glasbo, ki sta celotnemu dogajanju dali poseben pravljični pečat, kar je tudi sicer eden glavnih elementov dogajanja. S premiero te romantične komedije je SLG Celje gledalce hkrati ogrelo za prihajajoče Dneve komedije, ki se bodo začeli 3. februarja.

Mestna občina Celje je bila skupaj s partnerji v konzorciju SONCE 8P uspešna na razpisu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih. Gre za razpis v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kamor se je MOC prijavila skupaj s še šestimi občinami in celjskim Domom ob Savinji. Skupni znesek pridobljenih nepovratnih sredstev znaša nekaj manj kot 4,5 milijonov evrov, Celju pa je namenjen dober milijon evrov.

Danes se v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje začenjajo že tradicionalni Dnevi komedije. Letos bo festival zaznamoval bogat spremljevalni program, tokratna posebnost je tudi popolnoma neodvisna selektorica, dramaturginja in teatrologinja Tereza Gregorič, ki je v tekmovalni program uvrstila osem predstav. Strokovno žirijo bodo letos sestavljali igralka Miranda Trnjanin, dramatik, dramaturg, scenarist in vsestranski umetnik Nebojša Pop – Tasić ter dramaturginja in piska Tajda Lipicer.

V občini Tabor bodo letos začeli urejati prvi medgeneracijski center v občini. Ta bo urejen v stanovanjski hiši, ki jo je občina v središču naselja kupila že leta 2020 in nato že deloma obnovila. Kot so poudarili v občini, so najprej preigravali več možnosti glede vsebine zgradbe, za ureditev medgeneracijskega centra so se odločili zaradi možnosti pridobitve sofinancerskih sredstev z javnega razpisa, na katerega so se že prijavili, a na odločitev ocenjevalne komisije še čakajo. Kot napovedujejo v občini, bi lahko medgeneracijski center v uporabo predali spomladi 2026.

Velenjska policista Aljaž Ovčjak in Bine Urleb sta v petek zvečer pred stanovanjsko hišo na Plešivcu opazila osebno vozilo, ki je bilo delno parkirano na vozišču, kar se jima je zdelo čudno, zato sta izstopila iz vozila in nameravala preveriti, če je z lastnikom vse v redu. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: arhiv NT/Sherpa)

Včeraj so prihajajoči kulturni praznik, Prešernov dan, počastili v občini Šentjur. Osrednja pozornost je bila letos namenjena premieri filmske pripovedi o društvih in kulturnih organizacijah, ki delujejo v tamkajšnjemu Centru kulture Gustav, ter podelitvi priznanj uspešnim kulturnim ustvarjalcem.

  Koliko hudega lahko človek stori sočloveku v imenu skrajnih prepričanj in želje po nadvladi ... Takšne misli so me prežemale, ko sem zapuščala svetel in prijeten dom 88-letne Vide Bolko iz Dramelj v občini Šentjur. Nemci so jo kot šestletno deklico, ki si je najbolj na svetu želela varen objem svoje mame, sredi noči iztrgali iz družinskega okolja. Tri leta je preživela v neznanih krajih med neznanimi ljudmi, ki so v tujem jeziku malim nič krivim glavam nenehno ukazovali, jih žalili in ustrahovali. »Bila sem zelo prestrašen otrok,« pove gospa, ki je zaradi silne bolečine vse tragične dogodke skozi življenje skušala nekako odmisliti. Na prelomu leta je svoje spomine obudila na pogovornem večeru, ki ga je organizirala drameljska krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Čeprav je obujanje dogodkov iz otroštva zanjo zelo težko, je privolila tudi v pogovor za Novi tednik. »Kar oglasite se, saj je prav, da ljudje slišijo to zgodbo,« je dejala po nekajminutnem razmisleku.  

Tibor Tajnšek je celjski detektiv, ki delo opravlja po vsej Sloveniji. Je predstavnik Detektivsko-varnostne agencije Fokus, v okviru katere izvaja detektivske storitve tako za organizacije kot posameznike. Med drugim preverja bolniške staleže, alkoholiziranost in uporabo prepovedanih substanc na delovnem mestu ter vroča pošiljke sodišč. Agencija nudi tudi varnostno svetovanje. Tibor Tajnšek največ dela na gospodarskem področju, predvsem za velika podjetja, prav tako na tehničnem področju predava prihodnjim detektivom.

Celjska policija je bila danes, nekaj pred sedmo uro zjutraj, obveščena, da je prišlo v centru Celja do poskusa ropa, pri katerem je bila poškodovana ena oseba. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Žička kartuzija je najstarejša kartuzija v Srednji Evropi, saj je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije ter prva od štirih kartuzij na Slovenskem. Sčasoma je nekdanji samostan kartuzijanskega belega reda postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh, danes je spomenik državnega pomena. Po več obnovah je samostanski kompleks turistično privlačen, saj ponuja številne vsebine, ki temeljijo na vrednotah kartuzijanov oziroma poštenem odnosu do ljudi in narave.