Koliko hudega lahko človek stori sočloveku v imenu skrajnih prepričanj in želje po nadvladi ... Takšne misli so me prežemale, ko sem zapuščala svetel in prijeten dom 88-letne Vide Bolko iz Dramelj v občini Šentjur. Nemci so jo kot šestletno deklico, ki si je najbolj na svetu želela varen objem svoje mame, sredi noči iztrgali iz družinskega okolja. Tri leta je preživela v neznanih krajih med neznanimi ljudmi, ki so v tujem jeziku malim nič krivim glavam nenehno ukazovali, jih žalili in ustrahovali. »Bila sem zelo prestrašen otrok,« pove gospa, ki je zaradi silne bolečine vse tragične dogodke skozi življenje skušala nekako odmisliti. Na prelomu leta je svoje spomine obudila na pogovornem večeru, ki ga je organizirala drameljska krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Čeprav je obujanje dogodkov iz otroštva zanjo zelo težko, je privolila tudi v pogovor za Novi tednik. »Kar oglasite se, saj je prav, da ljudje slišijo to zgodbo,« je dejala po nekajminutnem razmisleku.  

Tibor Tajnšek je celjski detektiv, ki delo opravlja po vsej Sloveniji. Je predstavnik Detektivsko-varnostne agencije Fokus, v okviru katere izvaja detektivske storitve tako za organizacije kot posameznike. Med drugim preverja bolniške staleže, alkoholiziranost in uporabo prepovedanih substanc na delovnem mestu ter vroča pošiljke sodišč. Agencija nudi tudi varnostno svetovanje. Tibor Tajnšek največ dela na gospodarskem področju, predvsem za velika podjetja, prav tako na tehničnem področju predava prihodnjim detektivom.

Celjska policija je bila danes, nekaj pred sedmo uro zjutraj, obveščena, da je prišlo v centru Celja do poskusa ropa, pri katerem je bila poškodovana ena oseba. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Žička kartuzija je najstarejša kartuzija v Srednji Evropi, saj je bila ustanovljena v 12. stoletju kot prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije ter prva od štirih kartuzij na Slovenskem. Sčasoma je nekdanji samostan kartuzijanskega belega reda postal evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh, danes je spomenik državnega pomena. Po več obnovah je samostanski kompleks turistično privlačen, saj ponuja številne vsebine, ki temeljijo na vrednotah kartuzijanov oziroma poštenem odnosu do ljudi in narave.

Robert Gajšek, upokojeni ravnatelj Osnovne šole Hruševec Šentjur, je velik ljubitelj znanosti in fotografije, pri čemer oboje tudi prepleta. V zadnjem času se posveča infrardeči fotografiji. Tovrstne posnetke je poslal na natečaj Življenje v drugačni barvi, ki ga organizira izdelovalec posebne opreme za infrardeče fotografiranje iz Združenih držav Amerike. Sodelujoči so na natečaj, ki je imel 12 tekmovalnih kategorij, poslali več kot tri tisoč posnetkov. Gajšek je s posnetkom Donačke gore v infrardeči tehniki chrome candy osvojil drugo mesto. Njegovo nagrajeno fotografijo je poobjavila še spletna izdaja ameriške poslovne revije Forbes.  

Celjski policisti so med poostrenim nadzorom nad organiziranimi prevozi otrok ustavili voznika šolskega avtobusa, ki je vozil pod vplivom alkohola.

Statistični urad Slovenije je pretekli teden na svoji Facebookovi strani objavil novičko, da je Celje zdaj »po številu prebivalstva četrto največje naselje v Sloveniji«. Čeprav znamo Celjani in Celjanke kar kritično gledati na knežje mesto, se je pod zapisom statističnega urada znašlo ogromno zapisov ponosnih Celjanov, ki imajo svoje mesto radi. Marsikoga pa je nekoliko zbodel zapis statističnega urada, da naj bi Kranj po številu prebivalstva »prilezel« na tretje mesto na račun 75 prebivalcev. Za toliko naj bi lani namreč Kranj imel več prebivalcev kot Celje. 

V Laškem dan za dnem odkrivajo dragocenosti, ki so se stoletja ali tisočletja skrivala pod zemeljskim površjem. V občini so sicer pričakovali, da bodo ob prenovi mestnega jedra in gradnji prizidka k zdravstvenemu domu naleteli na arheološke najdbe, saj je mestno jedro Laškega v območju registrirane nepremične kulturne dediščine. Da se pod površjem skrivajo tako bogate in dragocene ostaline različnih zgodovinskih obdobij, pa je bilo svojevrstno presenečenje, pravijo. Odkritih je bilo namreč več arheoloških najdb, kot je bilo prvotno predvideno oziroma pričakovano.

Je tisti sindikalist, ki je pred približno petnajstimi leti sedel na direktorski stol v podjetju Inde Vransko in s tem sprožil polemike tudi v državnem zboru. Pravi, da svoje dolgoletno sindikalno delo dojema kot tek na dolge proge, saj delavske pravice niso samoumevne. Ves čas jih je potrebno braniti pred pohlepom kapitala, poudarja. Priznava tudi, da se šibkost sindikalnega gibanja kaže v vseh panogah. »Sicer nisem črnogled, a se zavedam, da tudi sindikate čaka veliko zahtevnih izzivov. Opažam, da mlade generacije zaposlenih potrebe po sindikalni organiziranosti ne prepoznavajo. To ni dober obet za prihodnost sindikalizma,« še pravi.

Do letošnje jeseni bo predvidoma ob vznožju Janine v Rogaški Slatini zrasel nov prireditveni prostor Arena Janina. V sklopu projekta bo urejena pritlična stavba, ki bo namenjena tamkajšnjemu smučišču, hkrati bo na voljo organizatorjem koncertov in drugih prireditev na prostem. Prostor bo lahko sprejel več kot tisoč obiskovalcev.  

Po včerajšnji seji nadzornega sveta Uniorja sta po poročanju Financ odstopila član uprave Branko Bračko in članica nadzornega sveta, predstavnica zaposlenih, Saša Koren. Odstopa naj bi bila povezana z določanjem izgube v skupini Unior za lani, ki bo po neuradnih podatkih zelo visoka, ni pa še dokončna.

Policisti Policijske uprave Celje so bili v jutranjih urah obveščeni o prometni nesreči, ki se je zgodila izven naselja Globoče v občini Vojnik in v kateri je umrl 74-letni voznik osebnega vozila. 

Celjsko podjetje za izdelavo in prodajo toplotnih peči Bosio, ki je leta 2022 v celoti prešlo v last avstrijske skupine Aichelin Holding, bo prenehalo delovati. V skupini naj bi se tako odločili zaradi intenzivne strateške analize in prilagoditve trenutnim gospodarskim razmeram v Evropi.

V Uniorju so se razveselili mednarodne nagrade za najboljšega dobavitelja na področju vzdrževanj in popravil ročnega orodja v letu 2024. Prestižen naziv je zreškemu podjetju z več kot stoletno tradicijo podelila ena največjih mednarodnih industrijskih platform Fastenal Group. Po mnenju predstavnikov Uniorja je nagrada dokaz njihove zavezanost h kakovosti in k odličnosti v industriji orodij in kovinskih produktov.

Bliža se Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ki ga v Celju vsako leto praznujejo s podelitvijo priznanj celjske zvezde za dosežke na področju kulture. V Celju je nabor kulturnih ustvarjalcev in organizacij bogat, raznolik in kakovosten, priznanje za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let pa bosta na slovesnosti 6. februarja prejela plesalka Mojca Majcen, ki je s pomočjo umetniške ekipe idejno zasnovala prvo »potopitveno« gledališče na Celjskem – »Celjski Vsi«, ter Muzej novejše zgodovine Celje za prenovo Fotohiše Pelikan, so sporočili iz Mestne občine Celje.

Nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo še vedno zbuja kritične odzive gospodarstvenikov in gospodarskih združenj. Agencija za energijo je pojasnjevala, da bo nov način obračunavanja zagotovil pravičnejše plačevanje stroška omrežnine kot prej. Zastavljen je namreč tako, da več stroškov plačujejo tisti, ki več uporabljajo omrežje. Da je sprememba neposrečena in uvedena v obdobju, ko se podjetja že tako spopadajo s težkimi gospodarskimi okoliščinami, menijo v Regionalni gospodarski zbornici Celje (RGZC). Enako menijo v številnih podjetjih v savinjski regiji.  

Včeraj so policisti na območju Policijske uprave Celje obravnavali štiri drzne tatvine. V Babnih Brdih sta se neznanca lastniku hiše predstavila kot delavca telekomunikacijskega podjetja. Medtem, ko je eden od njiju zamotil lastnika, se je drugi izmuznil v hišo in preiskal prostore. Ukradla sta manjšo vsoto denarja. (SŠol, foto: Pixabay)

Žalski župan Janko Kos je s sodelavci v prvi polovici januarja tudi letos pripravil tradicionalno ponovoletno srečanje s predstavniki medijev. Na njem je spregovoril o naložbah, ki so v Žalcu zaznamovale leto 2024, hkrati je predstavil projekte, ki bodo v ospredju letos in prihodnje leto. V Žalcu so prihodki za letos predvideni v višini 30,4 milijona evrov, odhodki naj bi znašali približno 37,6 milijona evrov. Največ denarja bo namenjenega gradnji kanalizacije. V občini trenutno projektirajo tudi nov vrtec na Ponikvi, med drugim načrtujejo težko pričakovano obnovo tribune v žalskem športnem centru. A kdaj se bo začela gradnja novega mostu v Grižah, še vedno ni znano.

V krajih na Konjiškem so ponosni na bogato zgodovino, zato spomin nanjo negujejo spoštljivo. Kot poudarja konjiški župan Darko Ratajc, je kulturna dediščina nadvse dragocena, saj soustvarja identiteto lokalne skupnosti. Letos bodo posvetili posebno pozornost trem pomembnim obletnicam: 860-letnici Žičke kartuzije, 100-letnici smrti velike humanitarke in spiritistke Adelme von Vay ter 70-letnici prve izdaje pesmi Huda mravljica v knjižni obliki. Napisal jo je Branko Rudolf, ki se je rodil v Slovenskih Konjicah. V celem letu se bo zvrstilo več jubilejnih dogodkov in druženj.