Tržnica pri fontani piva v Žalcu se je že sedmo leto spremenila v prizorišče Savinjskega Oktoberfesta, za katerega organizacijsko skrbi Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest. Pivo, klobase in preste so ponovno privabili številne ljubitelje piva, ki se zabavajo ob živi glasbi in zabavnih igrah. Med njimi sta kot medijska partnerja Novi tednik in Radio Celje.

»Pomagajmo graditi svet, ki ne bo ujet v ekran in bo zazrt v svetel dan.« To je bila tema letošnje prireditve Pozdrav ptic miru, ki jo je OŠ Lava izpeljala dopoldne v središču Celja.  

V zgornjem delu trškega jedra v Šoštanju stoji kip Marije, ki so ga postavili že pred drugo svetovno vojno v spomin na velike poplave. Tudi letošnja avgustovska povodenj krajem v Šaleški dolini ni prizanašala. Po besedah župana Borisa Goličnika se je moralo izseliti veliko družin. Tridesetim prebivalcem je občina zagotovila začasno nastanitev, nekateri so zatočišče našli pri sorodnikih, prijateljih ali sosedih. Nekateri se v svojo hišo ne bodo mogli več vrniti, ker jo ogrožajo plazovi. Kje bodo živeli odslej?

Še do 17. ure si bo na ploščadi pred osrednjo celjsko knjižnico mogoče ogledati letošnje dogajanje ob dnevu raziskovalcev. Vsak zadnji petek v septembru pripravljajo različni organizatorji dogodek v številnih evropskih državah in s tem omogočijo vpogled v raziskovalni del delovanja izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter možnost sodelovanja pri raznih eksperimentih. V Celju je dogodek že enajstič pripravilo Regijsko študijsko središče.

  Zakaj je bilo treba zrušiti tako imenovani Godčev most, po katerem so več desetletij vozili na delo v železarno in druga podjetja, so se v minulih dneh spraševali nekateri občani Štor. Tamkajšnji župan Miran Jurkošek pojasnjuje, da je bila rušitev mostu nujna, saj je vplival na slabšo poplavno varnost spodnjih Štor.  

Miha Golob se je rodil v Ljubljani, kot sam pravi, pred »malo malo malo manj kot 50 leti«. Tudi šolal se je v prestolnici. Obiskoval je Gimnazijo Šentvid. Tam se je prvič srečal z gledališkim odrom. Potem se je začel pripravljati na sprejemne izpite na AGRFT. Vmes je študiral novinarstvo. Po dveh neuspelih poskusih na sprejemnem izpitu iz igre se je prijavil še na sprejemni izpit iz gledališke režije in ga opravil. Prve gledališke nagrade je prejel že na akademiji, tudi Prešernovo študentsko nagrado. Za diplomsko predstavo je prejel nagrado za režijo na mednarodnem festivalu akademij v Brnu na Češkem. Kasneje pa je več nagrad prejel še za serijo otroško lutkovnih predstav, večino v tujini, na Hrvaškem, Poljskem, v Bolgariji, Rusiji, nazadnje še v Litvi za predstavo Tunel, in sicer zlati križ republike Litve, najvišje gledališko litovsko priznanje. Pred kratkim je predstava dobila nagrado za režijo na državnem lutkovnem festivalu v Mariboru.

Na skupnostnem vrtu na Hudinji so dopoldne mladi udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o+) predstavili del svoje dejavnosti. Program že vrsto let izvajajo v okviru Zavoda Za vas živim.

Nadzorni svet družbe ZPO Celje je na včerajšnji seji sprejel sklep o prenehanju mandata direktorja Ivana Pfeiferja. Ta bo vlogo direktorja opravljal še do konca januarja prihodnje leto.

V Trobnem Dolu v bližini Laškega je od leta 1846 obratoval premogovnik zelo kakovostnega rjavega premoga. Njegovi lastniki so se pogosto menjali, za okoliško prebivalstvo pa je nedvomno predstavljal pomemben vir preživetja. Razcvet je rudnik doživel po prvi svetovni vojni, ko so na leto izkopali od dva do tri tisoč ton rjavega premoga. Za potrebe prevoza premoga so v prvi polovici 20. stoletja zgradili ozkotirno železnico. Rudniški vlak Trobni Dol je v začetku septembra »vozil« tudi na mednarodnem simpoziju ERBE v Freibergu v Nemčiji.

Obeleževanju današnjega svetovnega dneva turizma se pridružuje tudi Zavod Celeia Celje. Pripravil je brezplačno vodenje po razstavah Centra sodobnih umetnosti Celje, ki se bo začelo ob 17. uri na Krekovem trgu pri panojski razstavi z naslovom Spominjamo se.

Najbrž ni Šoštanjčana, ki ne bi poznal sokrajana Lakija. Tako Adnana Saličevića kličejo njegovi prijatelji in znanci. In ni jih malo. Veliko novih poznanstev je navezal po avgustovskih poplavah, saj je več dni pomagal številnim pri odpravljanju posledic poplav in bil deležen hvaležnih odzivov. Pred približno dvajsetimi leti je kot elektrotehnik prišel iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo s trebuhom za kruhom. Tu je opravil izpit za žerjavista. Zato se mu je pred leti porodila zamisel o organizaciji evropskega tekmovanja žerjavistov, edinega tovrstnega tekmovanja v Evropi, ki iz leta v leto v Šoštanj privablja vedno več udeležencev.

  Na sončno torkovo dopoldne je bilo v Kampu Menina zelo živahno. Dve zaposleni sta že na recepciji čistili predmete, ki jih je v poplavi preplavilo blato. Z bližnjega nabrežja Savinje se je slišal zvok traktorja. Prostovoljci so iz vseh strani klicali lastnika kampa in ga spraševali, kje naj zavihajo rokave. Eni so se s krampi in z lopatami lotili nanesenega blata, odmev visokotlačnega čistilca je pričal o boju z muljem. Tovornjak je na prikolico nalagal odpadke. Čeprav je voda odplavila celotno turistično sezono, je vzdušje v priljubljeni zeleni oazi v Varpolju spodbudno. »Ni dneva, da nam pri delu ne pomagajo prostovoljci iz domovine in tujine. Vsi prinašajo dobro voljo. Od vseh dobimo znak, da želijo Menino nazaj,« pravi lastnik Jure Kolenc.  

Izdelki kitajske in japonske keramike, kosi pohištva, samurajska oprema … To je le nekaj zanimivih predmetov z Daljnega vzhoda, ki so bili doslej shranjeni v depoju Pokrajinskega muzeja Celje (PMC). Približno dvesto predmetov iz te zbirke bo do konca prihodnjega poletja na ogled v Stari grofiji na novi občasni razstavi Prevzeto v zaščito. Ta v ospredje postavlja problematiko določanja izvora teh vzhodnoazijskih predmetov.

Mestna občina Velenje je gostila tretjo mednarodno razvojno konferenco Pozdravljena, prihodnost. Predstavniki države, evropskih mest in gospodarskih družb so predstavili različne primere prehoda in razvoja premogovnih regij v Evropi, na osnovi katerih bo vlada pripravila izhodišča za zakon o prestrukturiranju Šaleške doline in postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakon naj bi bil sprejet naslednje leto. Zaradi zaprtja premogovnika bo ukinjenih približno 5 tisoč delovnih mest. Z večmilijonskimi naložbami naj bi ustvarili pogoje za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter zagotavljanje spodbudnega okolja za vlagatelje.

Avgustovske poplave so dodobra spremenile dinamiko v občini Braslovče. Samo škoda na javni infrastrukturi znaša sedem milijonov evrov. Občina po besedah župana Tomaža Žoharja na različne načine pomaga prizadetim občanom, ki so v nekaj urah ostali brez vsega, kar so ustvarjali vse življenje, in obenem snuje dolgoročne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se takšna katastrofa še kdaj zgodila. Ena bolj odmevnih je zagotovo prestavitev stanovanjskih hiš. Čeprav je zamisel dvignila veliko prahu, je Žohar na podlagi strokovnih dejstev trdno odločen, da jo bodo izpeljali do konca. Kot pravi, gre za človeška življenja.

Minuli petek je bil v Tehnoparku Celje (projekt Generator) dan odprtih vrat. Največji znanstveno-zabavni park v Sloveniji je bil izbran za enega najboljših projektov na natečaju EU projekt, moj projekt 2023, ki ga izvaja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Podjetje Mik je temeljni kamen za 6400 kvadratnih metrov veliko stavbo z razvojnim centrom MIK, Inštitutom dr. Petra Novaka in nove tovarne prezračevalnih naprav MIKrovent, postavilo že marca lani. Danes pa je stavba, ki bo prinesla tudi prostor novim zagonskim podjetjem ter ponudila okoli 100 novih delovnih mest, tudi uradno odprla svoja vrata. EVA RUDMAN

Občina Vojnik je začela uresničevati pomembno naložbo, na katero krajani čakajo že vrsto let. Prebivalci Lindeka pri Frankolovem bodo namreč v prihodnjem letu le dobili dostop do javnega vodovodnega omrežja. Minuli teden je župan Branko Petre podpisal pogodbo za izvajanje del z izbranim izvajalcem, podjetjem Brahigradnje iz Celja. Ta bo dela začel v prihodnjih dneh.

Njegov prvi planinski spomin je osvojena Peca pri štirih letih. V otroštvu se je med drugim oziral proti Kopitniku in drugim hribom nad Rimskimi Toplicami. V zadnjih desetletjih so se v njegovo življenje močno zasidrali številni vrhovi, še posebej pa Resevna v občini Šentjur. S slednjo ni povezan le kot dolgoletni predsednik in sedaj podpredsednik planinskega društva, ampak kot pobudnik in koordinator celovite obnove tamkajšnjega planinskega doma. »Marsikoga v hribe vleče tudi zaradi tega, da se lahko po osvojenem vzponu odpočije in si privošči kaj dobrega za pod zob. Naše planinsko društvo je želelo dom obnoviti tako, da je ohranil domače planinsko vzdušje,« pravi dejavni upokojenec, ki si je vedno po tihem želel postati arhitekt.  

Rada izdeluje voščilnice, doma si je čudovito opremila kotiček za umetniško ustvarjanje. Študirala je teologijo in sociologijo, obožuje jogo. Duhovnost in notranji mir ji pomenita veliko. Toliko, da ima v hiši, zgrajeni približno leta 1990, ki sta jo z možem s pomočjo staršev odkupila od strica, temu namenjeno celo sobo. No … jo je imela, preden je plaz 5. avgusta popolnoma zradiral hišo.