Najbolj prijazna je tista, ki ostane neprižgana
Pri prižiganju sveč pomislite na okolje? Slovenska tradicija narekuje, da pokojnim spoštovanje izkažemo s prižgano svečo ob grobu. Gre za navado, ki nas spremlja celo leto, a še posebej veliko najrazličnejših sveč zagori v času, ko praznujemo dan spomina na mrtve. Podatki ministrstva za okolje in prostor (MOP) kažejo, da se tako proizvodnja kot poraba nagrobnih sveč v zadnjem desetletju zmanjšujeta. Kljub temu na ministrstvu ocenjujejo, da vsak Slovenec v povprečju prižge osem sveč letno, torej vsi skupaj približno 16 milijonov, od tega naj bi dve tretjini nagrobnih sveč porabili 1. novembra, ob dnevu spomina na mrtve. Na tržišču se v zadnjih letih kot alternativa klasičnim parafinskim svečam v PVC-ohišjih, pojavljajo številni alternativni ekološki izdelki. A strokovnjaki svarijo, da ni vsaka eko sveča tudi okolju bolj prijazna.
Izbira nagrobnih sveč je iz leta v leto pestrejša. Žal smo kupci premalo pozorni prav na ekološke kriterije, ki bi morali biti pri nakupu sveč naše glavno vodilo, so prepričani snovalci spletnega portala ekosveca.si. Spletno stran, kjer lahko obiskovalci najdejo precej informacij o ravnanju z odpadnimi svečami in tudi pregled ter oceno sveč na slovenskem trgu z vidika ekološkosti, je v sodelovanju z jeseniškim podjetjem Plastikom, ki kot edino trenutno v Sloveniji prevzema in predeluje odpadne sveče, zasnovalo celjsko podjetje Eco lux. »Čas je že, da se začnemo zavedati svoje odgovornosti do varovanja okolja in razmišljati o predelavi teh vrst odpadkov, ki jih z uporabo nagrobnih sveč posredno soustvarjamo. Da bi lahko brez slabe vesti prižigali svečke na grobovih, bi morali biti pozorni, kakšne vrste sveč kupujemo, kje končajo in kako z njimi vplivamo na okolje. Več bomo o tem vedeli, lažje se bomo odločali. V korist okolja in narave, ki jo moramo ohraniti tudi za naslednje generacije,« so prepričani ustvarjalci spletnega mesta.
Večino odpada recikliramo
Po podatkih okoljskega ministrstva smo v Sloveniji pred desetletjem na leto prodali približno 24 milijonov sveč, lani 16 milijonov. Kot je povedal direktor velenjske visoke šole za varstvo okolja Gašper Gantar, na leto v Sloveniji »pridelamo« približno 2.300 ton odpadnih nagrobnih sveč, kar predstavlja tri odstotke vseh komunalnih odpadkov, ki jih letno povzročimo v državi. »Od spremembe zakonodaje leta 2008, v kombinaciji takratne gospodarske krize in z negativno medijsko kampanjo, se je poraba nagrobnih sveč v Sloveniji skoraj razpolovila. Letos bo, upoštevaje oceno škode zaradi koronavirusa in z njim povezanih ukrepov, prodanih 12 do 14 milijonov sveč,« pojasnjuje David Jurkovič, direktor svečarstva z večdesetletno tradicijo.
Večino sveč recikliramo, lani skupno 1.897 ton, leto prej 2.161 ton. Še vedno je po podatkih MOP pri izvajalcih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov veliko odpadnih nagrobnih sveč, ki v preteklih letih niso bile prevzete. Njihov prevzem in predelavo je oziroma bo na podlagi letos sprejetega interventnega zakona zagotovila država. Kot so sporočili iz celjskega javnega podjetja Simbio, ki skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov na širšem območju celjske regije, bodo letos predali približno polovico zbranih odpadnih sveč, ostalo bo ostalo pri njih na zalogi. Neprevzete zaloge iz preteklih let bodo v celoti prevzete do konca oktobra, še navajajo.
Ob tem Gantar poudarja, da je Slovenija na področju zakonsko urejenega ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami velik korak pred ostalimi. »V Sloveniji imamo edini urejeni sistem za ločeno zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč na svetu. V vseh drugih državah odpadne nagrobne sveče odvržejo med mešane komunalne odpadke,« pojasnjuje sogovornik. »Zbrane odpadne sveče za to pooblaščeni izvajalci prepeljejo v predelovalni center Plastkom na Jesenicah, katerega tehnologija je optimirana za predelavo klasičnih nagrobnih sveč s PVC-ohišjem, kovinskim pokrovom in parafinskim voskom. Zato morajo elektronske, steklene, papirnate in podobne izvedbe odpadnih nagrobnih sveč ročno ločiti, s temi odpadki se nato tudi ločeno ravna. Klasične sveče obdelajo in ločijo posamezne materiale. Plastiko ponovno uporabijo za gradbene izdelke, preostali parafin za vrtne ognje, jekleni pokrovčki in držala stenjev pa reciklirajo v novo jeklo. Preostanek od vseh zbranih sveč, ki ga je manj kot deset odstotkov, odložijo na deponijo,« postopek predelave opiše Gantar.
Vsak material ima vpliv na okolje
Gašper Gantar je v zadnjih letih sodeloval pri študijah, kjer so opravili izračune vplivov na okolje po standardu ISO14040 za različne izvedbe nagrobnih sveč. Sveče iz papirja, lesa, različnih tipov plastik ali stekla ne bodo bistveno spremenile povzročenega vpliva na okolje, pravi. »Papirnata ohišja so prevlečena s tanko plastjo polipropilena in jih ni mogoče reciklirati. Posebno pozornost svetujem pri uporabi in odlaganju sveč, ki jih proizvajalci predstavljajo kot biorazgradljive, stoodstotno bio, naravne in podobno. Nekateri ponudniki jih predstavljajo kot kompostabilne oz. takšne, ki jih je mogoče zavreči v zabojnik za biološke odpadke. To ni v skladu z odredbo in je kaznivo,« pravi Gantar in opozarja, da so v nekaterih tovrstnih svečah vgrajena kovinska držala stenjev – ki se jih zaradi nalepke v času nakupa ne vidi – ki škodijo kompostu. Prav tako med biološke odpadke ne sodi vosek, ki ostane v svečah po prenehanju gorenja, opozarja. »Med razgradljive odpadke sodijo edino nekateri sestavni deli, ki jih je po uporabi mogoče ločiti in imajo ustrezen certifikat, da so primerni za industrijsko kompostiranje. Trditev, da naj bi bile tovrstne sveče okolju bolj prijazne, ni prav z ničemer potrjena ali dokazana, poudarja sogovornik. Od elektronskih sveč so okolju bolj prijazne tiste, ki imajo ločeno obtežitev in elektronskega modula nimajo zalitega v gips, saj takšna, cenejša, izvedba otežuje reciklažo. Če se odločite za nagrobno svečo v steklenem ohišju, Gantar svetuje takšno za večkratno uporabo iz prozornega stekla, ki je za recikliranje bolj primerno kot barvno steklo. »O oglasnih sporočilih v slogu ne obremenjujejo okolja, vgrajen neškodljiv parafin raje ne bi izgubljal besed. Vsak pridobljen in uporabljen material ima vpliv na okolje,« zaključuje.
Foto: arhiv NT (GrupA)
Preberite več v Novem tedniku
