Dežela tam spodaj: Ena največjih mor Avstralcev je življenje s starši
Šmarčanka Beti Boškovič se je v deželo kengurujev preselila pred približno dvanajstimi leti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
»Še pred dvema desetletjema je bila lastniška hiša z velikim vrtom in bazenom za večino Avstralcev dosegljiva, a danes ni več tako, saj so se zneski za odplačilo nepremičninskih posojil pred nekaj leti podvojili. Zato se Avstralci zadnja leta najpogosteje odločajo za bivanje v cenovno bolj dostopnih stanovanjih ali manjših vrstnih hišah. Na okenskih policah nimajo rož, a veliko pozornost namenjajo urejanju zelenic in negovanju dreves. Za čiščenje domov pogosto najemajo čistilne servise,« pojasni Beti Boškovič, ki se je v deželo sonca, naravnih čudes in kengurujev preselila pred približno dvanajstimi leti. Z družino živi v vasici Summertown na obronkih Adelaide, prestolnice Južne Avstralije. »Ustvarili smo si idealen dom,« poudari.
Vodila jo je želja po novem in neznanem
Posojilni šok
Tako kot povsod po svetu se gospodarske in socialne razmere tudi v Avstraliji spreminjajo. »Zaradi ugodne stanovanjske politike so bila v preteklosti prostorna domovanja dostopna tako za samske državljane kot tudi za družine, v katerih je bil zaposlen le eden od staršev. A so se razmere v zadnjih petih letih zelo spremenile. Žal na slabše. Obroki za odplačilo nepremičninskih posojil so se čez noč zelo podražili oziroma podvojili. To je bil velik šok za ljudi. Zato so mnogi začeli prodajati svoje nepremičnine,« razlaga Beti.
In zakaj je prišlo do nenadne podražitve posojil za nepremičnine? »Jasnega odgovora na to vprašanje nimam. V medijih smo lahko slišali različne vzroke – od pandemije covida in množičnih migracij do ekonomske krize, visoke stopnje brezposelnosti ter višanja obrestnih mer. In še bi lahko naštevala.«
Večina stanovanj v zasebni lasti
Zato se Avstralci zadnja leta najpogosteje odločajo za bivanje v cenovno dostopnejših stanovanjih ali manjših vrstnih hišah. V večjih mestih, kot sta Sydney in Melbourne, prevladujejo stanovanja, medtem ko v Južni Avstraliji ali Tasmaniji stanovanjske hiše. In kakšen je nepremičninski trg v tej prostrani otoški državi? »Malo manj kot 66 odstotkov stanovanj je v zasebni lasti, približno 34 odstotkov je najemnih. Država je priskočila na pomoč tistim državljanom, ki želijo graditi hišo. Omogoča jim najem ugodnejših posojil. Tako sva tudi z možem pred približno šestimi leti prišla do svoje stanovanjske hiše,« pojasni sogovornica.
Najemajo čistilne servise
Slovenci smo znani po tem, da skrbimo za urejenost svojih domov. Sobotni dopoldnevi so v marsikateri družini rezervirani za pospravljanje in čiščenje. Ko gosti pridejo na obisk, si sezujejo čevlje in obujejo copate. Je tako tudi pri Avstralcih? »Toliko različnih kultur in navad je danes prisotnih v Avstraliji, da težko na splošno odgovorim na to vprašanje. Pri nas doma na primer pospravljamo in čistimo hišo, ko imamo čas. Gostom, ki nas obiščejo, se ni treba sezuvati. Sobivamo s psičko in z muco. Ker je najina hči še majhna, so igrače vsepovsod, ne pospravljamo jih redno, zato se pogosto ob katero spotaknemo. V domu svojih prijateljev se moramo obiskovalci sezuti, saj imajo hišo vedno pospravljeno in čisto. Pri drugih družinskih prijateljih se pogosto sprašujem, ali sploh kdaj sami čistijo svoj dom,« prizna in doda, da veliko družin najema čistilne servise, ki jim nekajkrat na leto temeljito očistijo domovanje.
Na oknih ni cvetja
Pri opremljanju hiše oziroma stanovanja Avstralci ne pretiravajo s pohištvom, prevladuje minimalizem. »Pohištvo in bela tehnika sta dostopna tudi po zelo nizkih cenah. Nekateri nabavljajo celo rabljeno opremo. Tisti Avstralci, ki imajo radi udobje in razkošje, si seveda privoščijo pohištvo visokega cenovnega razreda.«
Kot še pravi, se bolj kot urejanju notranjosti domov posvečajo urejanju okolice hiše. »Vrtovi in zelenice so marsikje brezhibno urejeni in zato prava paša za oči. Tudi v času največje suše poskrbijo, da je travnata preproga zelena, sveža in urejena. Moj mož je Avstralec in zelo uživa v tovrstnem delu.«
Cvetja na okenskih policah ali balkonih nimajo, tudi grmovnice okoli hiš je mogoče videti bolj poredko. »Raje sadijo drevesa, ker rože in grmovnice privlačijo pajke in kače, s katerimi se seveda nihče ne želi srečati.«
Čim prej od doma
Mladi v Avstraliji zelo zgodaj zapuščajo družinsko gnezdo. »V najemniško stanovanje se odselijo že pri šestnajstih ali sedemnajstih letih. Radi gredo na svoje, ker želijo biti samostojni. To, da si deliš hišo s starši ali starimi starši, je ena največjih nočnih mor povprečnega Avstralca,« poudari. Večina stanovanjskih hiš v Avstraliji je pritličnih. To pomeni, da si dodatna družina v njej ne more urediti ločenega prostora za bivanje. »Danes opažam v Avstraliji nov fenomen, da se samski mladi vračajo domov. Živijo s starši ali v nepremičnini, ki je v lasti njihovih staršev. Ker je večina nepremičnin kupljenih s posojilom, odrasli otroci staršem pomagajo pri odplačevanju posojila, prav tako pri plačilu položnic.«
»Če imajo mladi službo in želijo biti neodvisni, gredo radi zgodaj na svoje. To, da si deliš hišo s starši ali starimi starši, je ena največjih mor povprečnega Avstralca.«
Zjutraj ptice, zvečer črički
Kje pa Avstralci radi preživljajo konce tedna ali dopust? »Bolj kot počitniške hiške so med Avstralci, predvsem med starejšimi, priljubljene prikolice za kampiranje, saj so bolj poceni, z njimi se lahko odpeljejo kamorkoli želijo. Avstralci namreč radi potujejo.«
Beti z družino in moževimi starši živi na posestvu v vasici Summertown na obronkih Adelaide, prestolnice Južne Avstralije. S starši njenega moža so kupili veliko posest z zelo prostorno hišo, ki jo prenavljajo in preurejajo v dve povsem ločeni hiši. »Na posestvu pridelujemo sadje in zelenjavo, kmalu bomo imeli tudi kokoši, ovce in krave, ki se bodo lahko prosto gibali naokoli. Tudi za hčerko je takšno okolje idealno, saj smo ob hiši uredili prostor za igrala. Zjutraj nas zbudi ptičje petje, zvečer poslušamo čričke in na zvezdnatem nebu opazujemo Mlečno cesto. Na travniku za hišo nas obiščejo kenguruji. Za nas je to idealen dom,« s hvaležnostjo poudari Beti Boškovič.
»Samski mladi se vračajo domov. Živijo s starši ali v nepremičnini, ki je v lasti staršev. Ker je večina nepremičnin kupljenih s posojilom, odrasli otroci staršem pomagajo pri odplačevanju posojila, prav tako pri plačilu položnic.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
