Kakšne so cene malic in kdo si jih lahko še privošči?
Na Celjskem so cene obrokov različne, redki gostinci jih ponujajo za znesek, ki ga zaposleni dobijo kot povračilo za prehrano. Ali je topla malica danes že razkošje?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mnogi strokovnjaki za zdrav življenjski slog svetujejo, naj človek na dan zaužije pet obrokov. Enega ponavadi pojemo med delovnim časom. Nekateri prisegajo na sendvič ali sadje, drugi imajo raje kaj toplega.
Toda, koliko zaposlenih si danes lahko sploh privošči topel obrok? Koliko stanejo malice v Celju?
Naj spomnimo, da so sindikati avgusta vlado pozvali, naj se s socialnimi partnerji posvetuje o višini uskladitve zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov po Zakonu o dohodnini za leto 2027. Menijo, da bi se morali ti zneski zvišati vsaj za deset odstotkov. Vlado so prav tako pozvali k uskladitvi neobdavčenih zneskov glede povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Sindikati si za spremembo višine povračil torej prizadevajo že dlje časa, a pogosto niso slišani.
Kaj bi nova uredba prinesla zaposlenim? In kaj pravijo gostinci tudi o tem, da so cene živil za pripravo obrokov vedno višje?
Pripravili smo tudi preglednico s cenami malic na Celjskem. Kje so najcenejše?
Na odločitev, ali si bo kdo privoščil topel obrok ali le žemljico gotovo vpliva tudi strošek prehrane, ki se v zadnjem času občutno spreminja. Hiter pregled ponudbe na Celjskem kaže, da so cene toplih obrokov zelo različne.
Le še redki gostinski ponudniki malice nudijo za znesek, ki ustreza povračilu, ki ga podjetja izplačujejo za malico. Ob še novih napovedanih podražitvah hrane bo cena malice gotovo postala še pomembnejša, če bo nadomestilo za prehrano med delom ostalo nespremenjeno.
Zneski povračil so določeni v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Sindikati opozarjajo, da se višina omenjenih povračil ni spremenila že od leta 2022. Po podatkih republiškega statističnega urada letna inflacija od zadnje spremembe zneskov po trenutni uredbi znaša od 12,7 do 14,8 odstotka.
»To pomeni, da uredba danes ne določa več zneskov, ki bi bili primerni resničnim stroškom in bi zagotavljali ustrezno neobdavčeno višino povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov iz delovnega razmerja,« pravijo v konfederaciji sindikatov.
Sindikati za neobdavčen znesek povračila prehrane predlagajo dvajsetodstotno uskladitev, s čimer bi se omenjeni znesek s 7,96 evra dvignil na 9,55 evra.
»To utemeljujemo s precej večjo prehransko inflacijo v navedenem obdobju, ki je znašala 19,6 odstotka,« so zapisali sindikati.
»Razkorak je vedno bolj opazen«
Da povračila za prehrano in prevoz že več let ne sledijo dejanskim stroškom zaposlenih, poudarja tudi Mojca Stropnik iz savinjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot pravi, se na njihov sindikat zaradi neskladja med povračili in dejanskimi stroški pogosto obračajo tudi predsedniki sindikatov v podjetjih.
Od zadnje spremembe na področju povračil stroškov konec leta 2022 so se razmere precej spremenile. Zaposleni danes za prehrano in prihod na delo namenjajo precej več, kot so pred nekaj leti, opozarja Mojca Stopnik. »Zato je pomembno, da to zakonsko uredimo z uredbo,« je jasna.
Stroški močno presegajo povračila
Poudarila je, da so se cene malic bistveno podražile.
»V Celju se cene malic trenutno gibljejo od 8,50 in 10 evrov. Najvišji neobdavčeni znesek za malico znaša 7,98 evra, kar pomeni, da ne pokrije več niti toplega obroka. Ob tem se moramo zavedati, da vsi delavci in delavke ne dobijo najvišjega zneska za malico, saj je znesek odvisen od kolektivne pogodbe dejavnosti, zaradi česar so lahko ti zneski tudi nižji,« je jasna.
»Višja cena naftnih derivatov vpliva na vse zaposlene, ki se morajo voziti na delovno mesto. Tudi v našem okolju se na primer veliko ljudi iz Celja vozi v službo v Ljubljano, kar predstavlja velike stroške,« pravi Stropnikova.
Dodala je, da so se v zadnjih štirih letih bistveno podražili še naftni derivati, zato sedanja povračila zaposlenim ne pokrijejo več v celoti tudi izdatkov za pot na delo.
Na odziv vlade še čakajo
Kot poudarja, si sindikati za spremembo višine povračil prizadevajo že dlje časa, a pogosto niso slišani.
»Naša pobuda, da bi se stroški usklajevali, je skoraj vsakoletna. A zelo dolgo je trajalo, da nam je uspelo konec leta 2022 končno spremeniti uredbo, ki je trajala več kot deset let. Upam, da zdaj ne bo spet trajala toliko časa,« pravi Stropnikova.
Po njenih besedah bi nova uredba zaposlenim prinesla tudi več razpoložljivega dohodka, saj gre za neobdavčene zneske. »Glede na to, da vlada močno poudarja, da si želi, da bi imeli ljudje več v žepih, mislim, da bi morala najprej urediti to.« Na odziv vlade sindikati za zdaj še čakajo.
Razlika se lahko pri zaposlenem skozi mesec nabere v precej konkreten znesek. Če bi se povračilo za malico zvišalo za dva evra na delovni dan, kot predlagajo sindikati, bi zaposleni ob dvaindvajsetih delovnih dneh dobili približno štiriinštirideset evrov več na mesec.
Gostilna Krpan: močno občutijo rast cen surovin
V Gostilni Krpan, ki jo ima od leta 2019 v najemu izkušen gostinec Toni Golež, dnevno skuhajo od petsto do šeststo malic.
Del jih postrežejo gostom v gostilni v Šmarju pri Jelšah, velik del jih dostavijo okoliškim podjetjem in starejšim na dom. Toda tudi gostinstvo vedno bolj občuti rast cen.
»Imamo tri dnevne menije, ki jih menjujemo. Vsak dan so na voljo mesna jed, jed brez svinjine ter vegetarijanska ali sladka malica. Ob tem imamo tudi tedenske malice, kot sta solatni krožnik ali dunajski zrezek, ki sta na voljo vsak dan, in posebno tedensko malico. Ob sredah in petkih imamo tudi dodatno malico, pri kateri se na meniju znajdejo tudi kakšni lignji,« je pojasnil Golež.
Dodaja, da podjetjem, za katera kuhajo malice, ponudijo tudi možnost suhega obroka.
Približno trideset stalno zaposlenih
V Gostilni Krpan z malicami oskrbujejo številna okoliška podjetja, med drugim Alpos, Lagerhof, Mos servis ter Avtokleparstvo in ličarstvo Krajnc.
Starejšim jih vsakodnevno vozijo tudi na dom, malice ponujajo še v svojem gostišču. Njihov delovni dan v kuhinji se zato začne že ob peti uri zjutraj.
»Naša delovna sila je večinoma domača, kar nas veseli, a jo je treba tudi primerno plačati, če jo želimo obdržati,« še poudari Golež.
»Imamo trideset stalno zaposlenih, ki delajo v kuhinji, strežbi, piceriji, dostavi … Ob povečanem obsegu dela nam pomagajo tudi študenti, takrat se številka poveča na petdeset,« pove Golež.
Visoka rast cen surovin
Najtežji izziv gostincev v zadnjih letih so po njegovih besedah nedvomno cene. »Lani smo občutili izrazit dvig cen surovin, ponekod tudi za dvajset do trideset odstotkov,« pove.
Dobavitelji jim pošiljajo tedenske cenike, kar zahteva natančno načrtovanje tedenskih naročil, saj se cene lahko spremenijo od danes do jutri.
»Zaradi cen nafte so nam dobavitelji nedavno dvignili tudi ceno odvoza bioloških odpadkov za trideset centov,« je poudaril in dodal, da si kljub temu sami ne dovolijo, da bi cene prilagajali vsak mesec.
Ceno malice so bili primorani dvigniti šele letos spomladi, in sicer na 8,50 evra. Kot pravi Golež, jih nekoliko rešuje to, da naročajo velike količine surovin, zaradi česar lahko pri dobaviteljih dosežejo boljšo ceno.
V ceno njihove malice so sicer vključeni še juha, kozarec vode in postrežba, obroki pa so prilagojeni tako, da zadovoljijo tudi fizične delavce, za katere je to glavni obrok dneva.
»Ne gledamo samo na normative, ampak na to, da je malica okusna ter da je gost sit in da se rad vrača.«
S predlogom dviga cen malice za zaposlene se Golež strinja. Kot poudarja, je tudi hladna malica, ki si jo nekdo kupi v trgovini, vse prej kot poceni, zato bi bilo po njegovem mnenju višje nadomestilo za malico smiselno.
Sprejemljive cene malic in zaupanje gostov predstavljajo ključ
Da cene surovin rastejo v nebo, pravi Drago Trupej, lastnik Restavracije Stolpič v Celju. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da na stvari že vrsto let gleda življenjsko.
Na prvem mestu so zanj gostje, predvsem njihovo zaupanje in zaupanje v to, da jim bodo postregli hrano, ki bo okusna, dobra in za sprejemljivo ceno.
»Pomembno je, da gostje dobijo okusno malico in konkreten obrok. Za gosta je ključnega pomena, da se okusi nekaterih malic ne spreminjajo, ne glede na to, da jih kdaj pripravlja drug kuhar. Okusi štejejo,« doda Trupej.
Princip dela, ki temelji na zaupanju gosta, da se bo v restavracijo na malico vrnil večkrat, je ključen. A to je povezano z marsičim, dodaja sogovornik, ne le s ceno malic.
V Restavraciji Stolpič gre za samopostrežni način dnevnih malic. »Morda že nekoliko privarčujemo pri tem,« dodaja. Meni, da je cena od sedem do devet evrov za malico danes za ljudi še sprejemljiva, zato takšne cene malic ohranja že nekaj časa.
»Meso se je najbolj podražilo«
Kljub temu se mora v podjetniških vodah vesti razumno.
»Cene surovin in živil so se v zadnjih letih, predvsem po epidemiji, povišale. Predvsem mesa. Govedina se je izredno podražila. Kljub temu je na našem jedilniku vsaj enkrat na teden. Če bi zaradi cene govedine nekako ›ovrednotil‹ ceno malice, bi znašala dvanajst evrov,« pojasni. A vztraja pri nižjih cenah.
Cena malice ni vse, doda in ponovi, da sta mu bolj pomembna zadovoljstvo ljudi in to, da bo gost prišel v njegovo restavracijo večkrat. Na stroške se po njegovem ne da gledali le enoumno.
»Že dvajset let sem zvest svojemu delu, a še vedno ne mine dan, da se ne bi vprašal, ali delam dobro za svoje stranke,« doda.
V Stolpiču dnevno pripravijo od dvesto petdeset do tristo malic, do petdeset jih vsak delovni dan dostavljajo na teren.
Pripravljajo tudi kosila za študentske bone. Pri slednjih ne gre za posel, s katerim bi gostinec pridobil veliko, pravi Trupej. In ponovno poudari zadovoljstvo gosta.
»Živil na zalogo ne kopičimo«
Zanj je pomembno, da imajo mladi, ki danes pogosto izbirajo hitro hrano, dostop do toplega in zdravega kosila.
»Naše stranke vedo, da pri nas lahko uživajo hrano, ki je pripravljena kot doma. Izogibamo se zamrznjenim izdelkom ali hudim koncentratom. Tudi meso nam pripeljejo vsak dan, torej ga ne kopičimo na zalogo. To pomeni, da je hrana sveža in pripravljena na način, ki je gostom blizu. Tudi s tem, da ne kopičimo hrane na zalogo, se da privarčevati.«
Temeljni načina dela je tudi osebni odnos, dodaja Trupej.
»Z veliko gosti smo navezali tudi osebne stike, vedo, kakšna je naša komunikacija, ko pridejo ob samopostrežni pult. Vidim, da to ljudem veliko pomeni, enako tudi nam. Res pa je, da smo vsa ta leta ustvarjali to zgodbo skupaj,« zaključuje Trupej.
Nekatera podjetja še omogočajo topel obrok
Medtem ko številna podjetja pod svojo streho nimajo več lastnih kuhinj, je na Celjskem nekaj gospodarskih družb, ki zaposlenim še nudijo topel obrok. Nekatera podjetja malice zagotavljajo s pomočjo zunanjih izvajalcev.
V Cinkarni Celje zaposlenim zagotavljajo prehrano, pripravljeno v lastni kuhinji. Za takšen način prehranjevanja se odloča večina od več kot sedemsto zaposlenih.
»Obroke pripravljamo sami in jih zagotavljamo v treh jedilnicah. Ker del proizvodnega procesa poteka neprekinjeno, je sistem prehrane prilagojen organizaciji dela in omogoča prehrano zaposlenim v vseh izmenah, vključno ob koncih tedna ter praznikih,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi.
Vsak dan deset možnosti
Zaposlenim je vsak dan na voljo deset različnih možnosti. Na voljo so trije različni topli obroki, od tega ena vegetarijanska jed, solatni krožnik, različne vrste sendvičev, narezki in druge hladne malice.
Zaposleni lahko s pomočjo posebne aplikacije spremljajo jedilnike za cel mesec vnaprej in obroke naročajo glede na svoje želje in delovne obveznosti, pojasnjujejo v Cinkarni.
Pri oblikovanju jedilnikov sodelujejo kadrovsko-splošna služba in kuhinjsko osebje, ki usklajujejo prehransko uravnoteženost, raznolikost ponudbe, želje zaposlenih, sezonskost ter učinkovito rabo surovin.
»Jedilnike redno spreminjamo in vključujemo tako tradicionalne jedi kot sodobnejše prehranske alternative. Vsaj dvakrat tedensko je zaposlenim dodatno na voljo tudi sveže sadje ali juha, v poletnih mesecih večkrat tedensko tudi sladoled,« so odgovorili v podjetju.
Dodali so, da spremljajo odzive zaposlenih in njihove izbire ter ponudbo v okviru možnosti poskušajo prilagajati željam in navadam.
Pomembno je naročanje obrokov
Kako se v kuhinji Cinkarne Celje pri pripravi obrokov prilagajajo draginji, da so obroki še vedno na voljo za višino neobdavčenega zneska povračila za prehrano?
»Prehrano razumemo kot pomemben del skrbi za zaposlene in njihovega dobrega počutja. Zato temu področju namenjajo veliko pozornosti, od načrtovanja jedilnikov do sveže priprave obrokov,« pravijo v Cinkarni Celje.
V tej gospodarski družbi si kljub rasti cen hrane prizadevajo ohranjati kakovost in pestrost ponudbe.
»To dosegamo s skrbnim načrtovanjem jedilnikov, premišljeno nabavo in z odgovornim ravnanjem s surovinami. Pri tem pomembno vlogo igra tudi sistem predhodnega naročanja obrokov s pomočjo aplikacije, saj nam omogoča boljše načrtovanje priprave hrane in prispeva k zmanjševanju količine zavržene hrane,« so še sporočili.
S pomočjo zunanjega izvajalca
Tudi v družbi Cetis pravijo, da je kakovostna prehrana pomemben del dobrega počutja zaposlenih in posledično spodbudnega delovnega okolja. Prehrano za svoje zaposlene zagotavljajo v sodelovanju z zunanjim ponudnikom Slorestom.
»Omenjeni ponudnik skrbi za pripravo in ponudbo kakovostnih, raznovrstnih in zdravih toplih obrokov, ki so zaposlenim na voljo v naših prostorih,« so pojasnili.
Pri organizaciji prehrane si prizadevajo, da je ta čim bolj prilagojena potrebam zaposlenih in organizaciji delovnega procesa.
»Tudi ob rasti cen hrane z zunanjim izvajalcem iščemo ustrezne rešitve, s katerimi zaposlenim še naprej zagotavljamo kakovostno in dostopno prehrano,« so še dodali.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
