Presrečni in hvaležni
Kot smo že poročali, je bilo v dneh po rušilnem potresu na Hrvaškem tudi v naši regiji organiziranih več solidarnostnih akcij. Eno je uspešno sklical in izpeljal tudi naš zunanji sodelavec Mitja Knez. Velik nogometni navdušenec in navijač Hajduka je s pomočjo prijateljev, ljudi odprtega srca in slovenskih podjetij zbrane dobrine osebno dostavil prizadetim ljudem v vasi Glina. V vas, kjer je bilo že pred potresom veliko revščine in nedokončanih stanovanjskih stavb, pomoč prihaja veliko prepozno, predvsem pa je je premalo, opozarja Knez in obljublja, da se bo še naprej trudil pomagati.
Širše območje Petrinje, kjer je bil epicenter rušilnega potresa, ki je tik pred iztekom leta 2020 prizadel sosednjo Hrvaško, se še vedno močno trese. Vsak dan tam zabeležijo več popotresnih sunkov, posamezni sunki so še vedno izjemno močni. Strokovnjaki napovedujejo, da se tla na tem območju najverjetneje še približno leto ne bodo umirila. »Ravno v času našega obiska Gline je območje stresel sunek z močjo 5,1. Dve hiši, ki sta bili že močno načeti, sta se nam pred očmi povsem podrli,« popotresno dogajanje opisuje Mitja, ki ga je tokratna naravna katastrofa povsem pretresla, stiske ljudi so ga močno ganile.
Kot goreč navijač splitskega nogometnega kluba Hajduk je že leta povezan s Hrvaško, v zadnjem obdobju pri naših južnih sosedih več časa preživi tudi zaradi službenih obveznostih. Tako je stanje in tudi deljenje pomoči spremljal vse od potresa. Preden se je odločil, da bo v domačih Rimskih Toplicah organiziral humanitarno akcijo, je prizadeto območje tudi obiskal. »Čeprav so po medijih krožile novice, da imajo ljudje vsega dovolj, je to daleč od resnice,« pravi. Res so številni, ki so želeli v dobri veri pomagati, obstali na meji, ker predhodno niso uspeli urediti vseh potrebnih potrdil in dokazil. »A to še ne pomeni, da ljudje na odmaknjenih območjih pomoči ne potrebujejo,« dodaja.
S solzami v očeh
Tako kot se je s solzami v očeh odločil, da bo šel pomagat, je s solzami v očeh pred dnevi stopil na še vedno nemirna tla. V organizacijo zbiralne akcije je Mitjo, ki je tudi sam oče, »potisnila« vest o smrti 13-letnega dekleta. »Ko sem poslušal nemočne krike njene mame, sem jokal in takrat sem si dejal, da bom šel pomagat,« pove.
Ko je objavil prvi zapis o zbiralni akciji, si ni znal predstavljati, da bo doživel takšen odziv. Pomoč je ponudilo ogromno ljudi, ne le iz Mitjevega domačega kraja, temveč iz vseh koncev Slovenije. Mitja je uspel zbrati skupino enako mislečih prijateljev in s pomočjo dobrih ljudi jim je uspelo v le nekaj urah napolniti več kombijev. »Na tem mestu se moram resnično zahvaliti podjetju 2fast4u transport iz Štor na čelu z Iztokom Perčičem in podjetju Polagavček Zore s Frankolovega. Z njuno pomočjo smo uspeli ves material prepeljati na porušeno območje in to brez dodatnih stroškov,« hvaležno pripoveduje sogovornik.
Zelo ganljiv in pretresljiv hkrati je bil, kot opisuje Mitja Knez, tudi prihod v Glino. Zbrane stvari so dostavili do šotora, ki ga je v porušeni vasi postavil lokalni nogometni klub ŠNK Banovac Glina. »S solzami v očeh sem stopil iz kombija. To so bile solze žalosti ob pogledu na prizadete ljudi, otroke, porušene stavbe. In hkrati solze sreče ob dostavi tistega, kar potrebujejo,« priznava. Slovensko ekipo so pred šotorom z nasmehi dobrodošlice polni upanja in hvaležnosti sprejeli domačini in prostovoljci. »Res so bili hvaležni vsake stvari. In hkrati presenečeni ter šokirani ob pošiljki, ki je prišla iz Slovenije neposredno v njihove roke,« razlaga Mitja, ki se je že v začetku odločil, da bodo vso pomoč izročili neposredno v roke ljudi. Tudi zaradi številnih slabih zgodb, ki jih je v zadnjih dneh o hrvaški organizaciji Rdečega križa slišal tako v domačih kot hrvaških medijih. Prepričan je, da zaradi tovrstnih napak in nepravilnosti ljudje ne smejo ostati brez pomoči. Verjetno je bila tudi ta neposredna povezava s prizadetim območjem »kriva«, da so se ljudje tako množično odvali. »Osrečili smo jih in to je največ, kar smo lahko naredili.«
Foto: MITJA KNEZ
Preberite več v Novem tedniku
