Konjiški policisti so v ponedeljek opravili hišno preiskavo pri 68-letniku z območja Zreč in mu zasegli večjo količino droge. (SŠol)

Podpiramo praznične dobrodelne akcije, ki so se »rodile« v regiji Še preden zagorijo praznične luči v mestih, se iskrice prižgejo v srcih številnih humanitarnih delavcev in prostovoljcev. Vse z namenom, da bi ob koncu leta zažarele tudi otroške oči. V zadnjih nekaj letih so predvsem mladi ob podpori razumevajočih organizacij v naši regiji pognali kolesje dobrih dejanj. In danes lahko ponosno ugotavljamo, da ta božični vlak vozi po vsej državi.

Ko osrečimo drugega, pomagamo sebi Zgodbo drobne deklice Lane, ki je v šestih letih življenja že ogromno pretrpela, ste bralci Novega tednika lahko spoznali spomladi, ko smo ji skupaj pomagali do terapevtskega fotelja, ki ji je močno olajšal vsakdan in predvsem »odnesel« precej bolečin. Mlada mamica, ki je s hudo bolno deklico kmalu po njenem rojstvu ostala sama, se trudi, da bi svoji princeski zagotovila čim bolj udobno in lepo življenje. Čeprav ji dobri ljudje pomagajo pri plačilu dragih terapij, ki jih Lana nujno potrebuje, je pred časom zapadla v dolgove. Skromni prihodki in visoki stroški Lanine nege pogumni mamici žal ne omogočajo, da bi se rešila teh okovov.  

Primer zanemarjenega konja Maxi Liona, katerega zgodba je dodobra pretresla celotno Slovenijo, je zagotovo dokaz, da človeška okrutnost ne pozna meja. Lastnik ga je močno shiranega in izčrpanega ter bolnega pripeljal v Društvo za zaščito konj v Orovi vasi, kjer so prostovoljci dali vse od sebe, da bi ga rešili in mu omogočili konja dostojno življenje. Na žalost se je izkazalo, da je njegovo stanje tako kritično, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Medtem ko so čakali na veterinarja, da bi ga uspaval, se je Maxi Lion z globokim vzdihom poslovil sam. Njegovo srce očitno ni zdržalo, so sporočili iz društva.

Mestna občina Celje je pred dnevom spomina na mrtve pripravila spominski komemoraciji v Starem piskru in na Golovcu, se poklonila spominu na pokojne častne meščane ter položila venec v Spominskem parku Teharje.

Bliža se dan množičnega obiska pokopališč. V Katoliški cerkvi je 1. november zapovedani praznik vseh svetih. Cerkev ima na načine pogrebov svoj pogled, vendar se želje ljudi in svojcev pokojnikov od takšnega pogleda včasih močno razlikujejo. Zato se vedno znova rojevajo novi načini pogrebih svečanosti. Preverili smo, kakšne so smernice pri tem. In tudi, kako se spreminja miselnost ljudi na tem področju. Razburkano zadnje leto je dodobra pomešalo tudi želje in odnose do pokopališč. Medtem ko nekateri vztrajajo pri klasičnem pokopu, nekateri pepel v spomin na svojca shranijo v diamantu. Preverili smo tudi, kakšna so navodila za pogrebne službe, če nekdo umre s covidom-19, in izvedeli, da poklic pogrebnika ni več takšen, kot je bil pred desetletji. Pogrebnik je zdaj tudi psiholog, saj so stiske ljudi večje in svojci pokojnih pogosto pogrešajo samo iskren pogovor. (SIMONA ŠOLINIČ)    

8. januarja letos, okoli 12.30 ure, je na Avtobusni postaji v Celju prišlo do eksplozije v kateri so bile poškodovane tri osebe.

Na Gimnaziji Celje – Center so že 14. leto pripravili tradicionalni dobrodelni koncert. Včeraj so mu prisluhnili dijaki šole, konec tedna pa bo na socialnih omrežjih šole in YouTube kanalu objavljen tudi posnetek. Dijaki, učitelji starši in podporniki so zbrali so več kot štiri tisoč evrov, ki jih bodo namenili društvu Junaki 3. nadstropja, ki povezuje otroke obolele z rakom in njihove družine.

Ob podpori dobrih ljudi spet zaživeli O žalostni zgodbi tričlanske družine s Stranic smo že pisali. Tokrat lahko pišemo o njenem srečnem koncu. Usoda družine Dolar se je konec lanskega leta dotaknila mnogih. Čeprav so že pred tem številne organizacije vedele, da živijo oče Slavko, mama Cvetka in njun najstniški sin Jože v izjemno slabih pogojih, se je pri načrtovanju obnove skromnega doma vselej zataknilo pri denarju. Dokler niso v življenje družine posegle članice Lions kluba Konjice Vita. Ob podpori prijateljskih dobrodelnih klubov in številnih dobrih ljudi so v nekaj mesecih zagotovile dovolj denarja za obnovo dotrajane in zaradi požara načete tristo let stare hiše. Skromna in srčna družina se je tako konec prejšnjega tedna vselila v povsem prenovljen dom.  

Včeraj, nekaj minut po 19. uri, je zagorelo v Gajih v Trnovljah pri Celju. Požar je izbruhnil na območju podjetja za zbiranje odpadkov Dinos. Po do zdaj znanih podatkih je zagorelo v mlinu za mletje odpadkov. (SŠol)

Kučan, Janković, Aksentijević in drugi so se poslovili od od Ljuba Bavcona. V 97. letu starosti je umrl dr. Ljubo Bavcon, strokovnjak za kazensko pravo, rojen 19. maja 1924 v Ljubljani. Pogrebna slovesnost s partizanskimi prapori, prepevanjem partizanskih pesmi in z govoroma predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijanom Križmanom ter dr. Alenke Šelih v imenu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila 14. oktobra na Pokopališču Žale, kjer so se od zaslužnega profesorja in častnega občana ljubljanske mestne občine poslovili predvsem njegovi stanovski kolegi.

Včeraj, nekaj pred 14. uro, se je v enem izmed podjetij v Žalcu zgodila tragična nesreča, v kateri je umrl 44-letni delavec.

Zdenka in Rajko Jamnikar sta »sveža« upokojenca, ki sta pogumno in z nasmehom zakorakala v novo življenjsko obdobje. Na Dobrovi pri Celju sta našla svoj košček zemlje, na katerem sta postavila leseno hiško in si ustvarila topel dom, od koder se je vedno širila le dobra volja. Požar, ki je na septembrsko nedeljo izbruhnil v drvarnici ob hiški, jima je v nekaj minutah vzel vse imetje. Vzel jima je dom.  

  V Železarskem muzeju na Teharjah je na ogled razstava ob skorajšnji 210. obletnici šolstva v omenjenem kraju in ob 150-letnici postavitve osnovne šole. Ob tem so na novo zasnovali tudi razstavo o koseški skupnosti, o zanimivem družbenem sloju, o katerem se po prepričanju ene od soavtoric razstav ne govori prav veliko.  

Gasilstvo v Celju letos praznuje 150-letnico, preteklo soboto je bil v Celju tudi plenum Gasilske zveze Slovenije, na katerem so gasilci govorili o preteklih dosežkih in načrtih. Slovensko gasilstvo naslednje leto čaka eden največjih izzivov, organizacija mednarodne gasilske olimpijade v Celju. Ni skrivnost, da je koronačas vplival tudi na delovanje gasilcev, tako poklicnih kot prostovoljnih. Okužbe so zarezale tudi v njihove vrste. A so ves čas ohranili visoko raven zaščitnih ukrepov. Epidemija je vplivala na njihovo delo, a ni zmanjšala števila nesreč, zaradi epidemije ni bilo manj neurij, poplav ali požarov. Gasilci in gasilske so bili poleg reševalcev vedno prvi na kraju dogodkov. Ni čudno, da jim državljani Slovenije najbolj zaupamo. Visoko zaupanje jim veliko pomeni, a samo to more izboljšati njihovega položaja. Tega mora izboljšati država. Že nekaj let se namreč gasilci borijo za boljši položaj tako na področju prostovoljstva kot poklicnega dela. Jim bo uspelo? Čas bi že bil.  SIMONA ŠOLINIČ, foto: ZSPG

Neokrnjena narava in bližina osrednje državne prometne povezave sta pomembni prednosti občine Vojnik. A najpomembnejša sta bogato družbeno delovanje in povezovanje. Srčnost prostovoljcev se je še posebej izkazala v težkih časih epidemije. Župan Branko Petre je prepričan, da se je treba s situacijo, v kateri smo se znašli, pogumno spoprijeti in izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi znanost. V prihodnost zre z optimizmom, ob čemer se zaveda, da se je treba odločati previdno in preudarno.  

  »Nisem vedela, da sem bila rojena v Rogaški Slatini. Vrsto let sem verjela, da sem bila rojena v avstrijskem Sauerbrunnu,« je dejala 79-letna gospa, ki je iskanje svojih korenin opisala kot hojo po dolgi in razdrapani cesti. Sredi druge svetovne vojne so jo nacisti kot devetmesečno dojenčico iztrgali iz rok njene družine. Od kod v resnici izvira, je izvedela šele pred približno desetletjem. Pred časom je svojo zgodbo predstavila v Muzeju novejše zgodovine Celje. Tokrat so »ukradeno deklico« v njenem domačem kraju gostili dijaki in učitelji Šolskega centra Rogaška Slatina.  

Na območju Polzele se je včeraj odvijala prava drama s pobesnelim bikom. Ta je že pred dnevi pobegnil s kmetije na območju Šmartnega ob Paki, lastniku pa ga kljub iskanju ni uspelo najti. Do včeraj ...

  Seznam njegovih zanimanj in dejavnosti je tako dolg, da se človek nehote vpraša, kako vse to spravi v svoj urnik. A Sandi Gobec iz Pristave pri Mestinju je vključenosti v družbeno življenje v kraju in občini navajen že od malih nog. Že kot otrok se je navdušil nad gasilsko uniformo, v občini Podčetrtek, kjer je letos za svoj doprinos prejel občinsko priznanje, je zadnjih nekaj let na čelu civilne zaščite. Na pomoč rad priskoči še pri kulturnih, športnih in turističnih dejavnostih. In če mislite, da v prostem času počiva križem rok, se pošteno motite.