Ob letošnjem prazniku brez slavnostne seje in občinskih nagrajencev
Občina Tabor svoj praznik obeležuje 24. aprila v spomin na niz velikih kmečkih uporov v 17. stoletju, ki so se začeli na tamkajšnjem plemiškem posestvu Ojstrica. Taborčani bodo že drugo leto zapored zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ostali brez pestrega dogajanja, ki je bilo značilno za njihov praznik. Šentjurskega sejma, niza družabno-kulturnih prireditev, ki vrhunec dosežejo z veliko vrtno veselico pod šotorom, namreč tudi letos ne bo.
Župan Marko Semprimožnik pravi, da kljub nekoliko drugačnemu letu, ki smo mu bili priča, niso sedeli križem rok. Pod streho jim je uspelo spraviti kar nekaj naložb, medtem ko še bolj nestrpno pričakujejo nekatere letošnje. Poleg selitve šolske knjižnice na podstrešje, kjer bo prostor dobila še računalniška učilnica, upajo, da jim bo uspelo še letos jeseni začeti prenavljati strogo središče Tabora v Jurijev trg.
Občina Tabor letos nima občinskih nagrajencev. Ali to pomeni, da bo letošnji praznik minil brez slavnostne seje?
Tako je. Letos ne bomo imeli slavnostne seje. Da bi bili na njej prisotni zgolj svetniki, s katerimi se sestanemo večkrat, je popolnoma nesmiselno. Slavnostna seja je namreč namenjena širšemu krogu ljudi, ta pa zaradi preprečevanja širjenja virusa na njej ne bi mogel biti prisoten. Praznik bomo obeležili tako, da bomo po občini izobesili občinske zastave in naše občinsko glasilo nekoliko bolj praznično obarvali. Tako kot lani bo tudi letos dodatek, ki smo ga naslovili Že drugič obujamo spomine. Pobrskali smo po arhivu in poiskali kar nekaj raznovrstnih fotografij življenja v Taboru nekoč.
Kako uspešno ste se oziroma se z epidemijo še spopadate v vaši občini? Na kakšen način ste prilagodili delo?
V Taboru smo se z epidemijo odlično spopadli. Ko je zadeva privrela na dan, sem najprej pomislil, zakaj me je ravno to doletelo kot še povsem svežega župana. Če bi mi kdo leto pred začetkom epidemije rekel, da bom pisal uredbe in odloke za občane, kaj naj počnejo, bi najprej pomislil, ali je z njegovim mentalnim zdravjem vse v redu. Ampak točno to se je zgodilo. Seveda na tem področju nihče ni imel izkušenj. V vsa gospodinjstva smo poslali brezplačne maske. V sodelovanju z domačimi gasilci, civilno zaščito in Rdečim križem smo razvažali pakete do najbolj ogroženih. Posebnih stresnih razmer na srečo, kljub temu da smo bili nanje pripravljeni, ni bilo.
Kljub epidemiji se niste pustili motiti in ste po načrtu obnovili kar nekaj metrov občinskih cest. Kje vse ste se lotili obnove?
Nisem računal, da bomo tako uspešni in da bomo postorili toliko stvari. Poleg vseh rednih vzdrževalnih del na hribovskih prometnih povezavah smo se lotili celovite obnove treh cest. Celovito smo obnovili približno štirideset let staro cesto v Dol, za kar smo odšteli približno 220 tisoč evrov. Cesto v Graben v Pondorju smo obnovili in asfaltirali v sodelovanju z uporabniki. Vesel sem, da smo končno uredili tudi cesto na Vinograde. Občina je namreč dolga leta lastniku zemljišča, po katerem je bila cestna povezava speljana, plačevala kar precej veliko najemnino. Z nastopom mojega mandata smo zemljišče odkupili od slovenskih državnih gozdov in sklada kmetijskih zemljišč po ceni, ki je znašala manj, kot je bila prej letna najemna, in cesto asfaltirali.
Kar nekaj občanov že nestrpno pričakuje, kdaj bodo lahko začeli uporabljati telovadnico.
Res je. Ena prvih lanskih naložb, vredna približno 70 tisoč evrov, je bila, da nam je po dolgih letih uspelo prenoviti notranjost naše telovadnice v kulturnem domu, ki jo uporablja tudi naša osnovna šola. Škoda je zgolj, da jo domači rekreativni športniki zaradi vseh ukrepov za preprečevanje virusa ne morejo uporabljati tako, kot bi jo lahko.
Šola in vrtec postajata vedno bolj tesna. Kako boste poskrbeli za dovolj prostora?
Približno desetletje nazaj, ko so v Taboru začeli graditi šolo, ko so se vsi zgražali, kaj bomo mi s tako veliko šolo, je takratni župan neprestano pojasnjeval, da se ni treba bati za otroke, v občino se namreč priseljujejo nove mlade družine. In imel je še kako prav. Danes je naša šola že premajhna. Šolsko knjižnico bomo prestavili na podstrešje in na njenem dosedanjem mestu uredili učilnico. Gre prav tako za enega od projektov, ki smo se ga lotili v tem letu, in upam, da nam ga bo čim prej uspelo spraviti pod streho. Odvisen je namreč od našega uspeha pri kandidiranju za nepovratni denar.
Bankomat ostaja v občini?
Tako je. Občani veliko uporabljamo naš bankomat, a ker nas je malo, je ta številka dnevno manjša, kot seveda želeli banka. Ker je po njenih kriterijih premalo, da bi bil bankomat optimalno izkoriščen, ji občina plačuje razliko, da bankomat sploh ohranja v našem kraju. Samo z dvigi namreč ne zadostimo željam banke.
Foto: SHERPA
