Arhiv NTRC

»Težko izpostavim posamezen projekt, ki je zaznamoval zadnje mesce v naši občini. Zakaj? Ne glede na to, ali je bil vreden 10 tisoč ali dva milijona evrov. Vsak je namreč najbolj pomemben za neko ciljno skupino ljudi. Uresničili smo vse zastavljene cilje, čeprav so za nami izredno težki meseci z vidika naložb. Občina zaradi vseh podražitev zelo težko najde izvajalca. Če ga že najde, je zelo drag. Gre tudi za nekajkratnik cene izpred nekaj let,« je izpostavil župan Tomaž Žohar.

V nagovoru na slavnostni seji ste izpostavili, da ste v štirih letih z lastnimi finančnimi sredstvi, državnimi in evropskimi uresničili za približno 38 milijonov evrov. Kateri so zadnji projekti?

Trenutno je v zaključni fazi gradnja mrliške vežice v Trnavi, na katero smo čakali več kot šestindvajset let. Novo stavbo bomo namenu predali v mesecu dni, a z željo, da da bi jo naši občani čim manj uporabljali.

Kar nekaj vložkov imamo v komunalno infrastrukturo na območju Šmatevža, Pariželj ter Orle in Grajske vasi. S pomočjo evropskega denarja ogromno vlagamo v vodovodne sisteme. Letos poleti se je izkazalo, da je oskrba z vodo velik problem, saj se je v preteklih mandatih premalo denarja vlagalo v vodno infrastrukturo. Obnovili smo kar nekaj transportnih vodov, na katerih je bilo veliko okvar.

Zelo uspešni smo bili tudi pri pogajanjih glede poplavne varnosti ob Savinji. Izvajalci že urejajo brežine od pariželjskega mostu gorvodno v dolžini približno 500 metrov. Počasi se bodo premaknili še na desni breg Savinji. V nadaljevanju se bodo lotili še gradnje jezu v Parižljah, ki ga je narasla vodna odnesla leta 1990. Naložba je vredna 4,6 milijona evrov. V drugem delu bomo prihodnje leto leta 2023 začeli izvedbo poplavne varnosti na celotnem porečju Savinje od Ločice do konca Letuša. Vrednost celotnega projekta znaša približno 20 milijonov evrov. Trenutno smo v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Kar nekaj sivih las je letos v Trnavi oziroma Šentrupertu nekaterim domačinom povzročila gradnja nove mrliške vežice, s katero se nikakor ne morejo sprijazniti. Kako komentirate njihove poglede?

Govorimo o štirih sosedih. 95 odstotkov občanov, ki živijo v Šentrupertu in Trnavi, se je leta 2008 strinjalo in celo zbiralo podpise, da si želijo mrliško vežico. Prizadevanja za njeno gradnjo trajajo že več kot šestindvajset let. Vsako leto je bila njena gradnja načrtovana v proračunu, a je vedno pri usklajevanju stroškov izpadla.

Nasprotniki naj bi menili, da njena gradnja ni ekonomsko upravičena, saj je v tem kraju do pet pogrebov letno. Sprašujem se, koliko je vredno dostojno slovo od najbližjih svojcev. Če mi kdo zna to opredeliti, mi naj pove in mu bom potem lahko izračunal, kdaj se naložba povrne.

Sosedje tudi očitajo, da ne bodo mogli igrati harmonike na pikniku, ko bo pogreb. Neizmerno me žalosti, da v družbi nekateri nimajo nobenih vrednot več. Živijo ob stoletja stari cerkvi in pokopališču, kamor so se preselili pred približno štiridesetimi leti, kar pomeni, da so tam pogrebi v vsakem primeru. Ali je mrliška vežica ali ne.

Poleg tega je z zakonom prepovedano, da so pokojniki do pogreba doma, torej je naša naloga, da svojcem zagotovimo ustrezne prostore za dostojno slovo. Nekateri so mi očitali, da gradimo za mrtve. To ni res. Mrliška vežica je za žive, za tiste, ki se želijo posloviti od svojega najbližjega. Žalosti me, da se leta 2022 pogovarjamo o tem, ali mrliška vežica bo ali ne.

Najbližji sosed ob mrliški vežici je zoper vas zaradi tega vložil celo tožbo …

Tako je. Osnovana je na treh točkah. Prva je, da spodbujam žalostna čustva, druga je, da ta žalostna čustva vplivajo na njegovo zdravje, in tretja, da zaradi gradnje mrliške vežice znižujem vrednost okoliških zemljišč. Tega ne bom komentiral, pove pa vse o ljudeh. Hkrati je bila na sodišče vložena zahteva za takojšnjo prepoved gradnje, ki jo je zavrnilo tudi višje sodišče, saj ima občina vso potrebno dokumentacijo. Poleg tega ni nobenega drugega argumenta, da bi zahtevo občanov sodišče upoštevalo. Tako da bomo mrliško vežico zgradili. Čez mesec bo njeno odprtje.

Že od začetka ste očitno tudi trn v peti nekdanjemu županu. Na družbenem profilu ste že večkrat zapisali, da zoper vas in velikokrat tudi zoper vaše sodelavce v občinski upravi vlaga kazenske ovadbe. Kaj je po vašem mnenju razlog za takšno ravnanje? Kot ste še zapisali, jih državno tožilstvo vedno znova ovrže.

Moj predhodnik je zoper mene in v nekaterih primerih tudi zoper moje sodelavce vložil približno petnajst kazenskih ovadb – od zadev, povezanih s koloparkom, do zadev, povezanih z menjavo direktorja občine uprave, ter še drugih projektov. Vse so do zdaj preiskovali kriminalisti in državno tožilstvo, ki je vse s sklepom, da so neutemeljene in neupravičene, tudi zavrglo. Njegovo početje nas nikoli ni oviralo, a je res, da nam je zaradi zbiranja vse potrebne dokumentacije vzelo kar nekaj časa, ki bi ga lahko sicer namenili za koristnejše zadeve. Marsikatera ovadba se je namreč navezovala tudi na delo deset ali celo več let nazaj. (Foto: Andraž Purg - GrupA) 

Celoten intervju preberite v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 22. 9. 2022.