»Želimo ostati zlati ne le na papirju, ampak tudi v resničnosti«
Občini Solčava vreme v zadnjem letu ne prizanaša. Po lanskem avgustovskem neurju, ki je zgolj na občinski infrastrukturi povzročilo približno 6 milijonov evrov škode, se letos uničujoča neurja tam ponavljajo. Pred približno dvema tednoma je ob obilnem deževju plaz zasul cesto proti slapu Rinka. Pred približno tednom je neurje vse do tedaj opravljeno delo uničilo in za sabo ponovno pustilo razdejanje. »Nemočni smo. Hkrati smo hvaležni, da ni bilo nobene nesreče,« je v dneh pred občinskim praznikom utrujeno povedala solčavska županja Katarina Prelesnik.
Če so se v občini Solčava še pred približno dvema tednoma trudili, da bi čim prej obnovili v neurju poškodovano planinsko pot na Okrešelj in cestišče med Logarskim kotom ter slapom Rinka, je po približno tednu neurje to območje spet razdejalo. »Vse delo, ki smo ga opravili, nam je ponovno zasulo. Cel teden smo se trudili, da bi omogočili interventno dostopnost do slapa Rinka, žal smo v ponedeljek na istem mestu na cesti ponovno odprli gradbišče,« je povedala solčavska županja Katarina Prelesnik.
Čeprav so celo občinsko leto zaznamovale popoplavne obnove, ki se bodo nadaljevale tudi v tem letu, je občina v decembru namenu predala prvo telovadnico v zgodovini kraja. Po besedah županje je to eden njihovih največjih projektov v zadnjem času, na katerega so izjemno ponosni.
V zadnjem letu je bila občina že večkrat na udaru zaradi poplav in neurij. Koliko znaša okvirna škoda, ki so jo lani in letos v občini povzročile ujme?
Škoda zaradi lanskih poplav je bila na infrastrukturi ocenjena na 6 milijonov evrov. Lani smo s pomočjo predfinanciranja dobili 1,85 milijona evrov, kar bomo seveda porabili. V pripravi je že dokumentacija za pridobitev dodatnih sredstev. Približno v dveh letih, upam, bi lahko še dobili dodatna 2 milijona evrov. Imeli smo tudi novembrske in decembrske poplave. Zdaj še julijske, ki so prav tako povzročile veliko škode. Julijski poplavi sta skupno povzročili približno dva milijona evrov škode, pri čemer je 1,6 milijona evrov škode nastalo na vodotokih in 400 tisoč evrov na javni infrastrukturi.
Obsežne avgustovske poplave so vas lani prizadele le dan pred občinskim praznikom. Kako sicer ocenjujete enoletno popoplavno obnovo?
Mislim, da lahko pozitivno ocenim delo vseh izvajalcev. Naj bodo to na državnih cestah ali vodotokih. Cestno infrastrukturo, ki je pogoj naše dostopnosti, smo precej hitro obnovili. Težava je, ker je še vedno veliko tovornega prometa, ki zaradi težkega tovora ob urejanju hudournikov še vedno uničuje ceste. Glede obnove – ogromno smo že naredili, ogromno nas še čaka. Po mojem mnenju je za zagotavljanje protipoplavne varnosti ključnega pomena redno vzdrževanje strug vodotokov. Torej ne le odpravljanje poškodb, temveč vzdrževanje, da bosta imeli voda in struga dovolj prostora.
Občina je bila v času lanskih avgustovskih ujm nekaj časa zaprta tudi za turiste. Nedavno neurje sicer turističnega obiska ni onemogočilo, a vendar, kako ujme vplivajo na turizem?
Turizem miruje. Vidi se, da je obiskovalce glede na vse informacije o neurjih na naših območjih malce strah. Trudimo se, da usmerjamo obiskovalce tja, kjer je varno. Že desetletja tudi podaljšujemo turistično sezono. Naše območje je odlično v spomladanskih mesecih, prav tako jeseni. Res je, da zaradi hladnejših temperatur največ obiskovalcev beležimo v poletnih mesecih. Imamo tudi kar nekaj turističnih vodnikov in menim, da je obisk našega območja s turističnim vodnikom drugačno, boljše in bolj pristno doživetje. Še vedno sicer prevladujejo turisti iz tujine. Maj je bil eden boljših mesecev zadnjega petletnega obdobja.
Foto: Andraž Purg
Celoten intervju preberite v zadnji tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 1. 8. 2024.
