Andraž Purg

Čeprav velja za enega najpomembnejših spomenikov rimske dobe na Slovenskem, Rimska nekropola v Šempetru pred očmi javnosti počasi propada že leta. Občina Žalec, ki s Turističnim društvom Šempeter upravlja ta kulturni spomenik državnega pomena, ministrstvu za kulturo že vrsto let pošilja pobude in predloge za njegovo zaščito. Zadnjega je s podporo županov Spodnje Savinjske doline poslala novembra lani, a je namesto odgovora na pobudo zdaj prejela negativen odgovor ministrstva za sofinanciranje projekta, s katerim bi lahko zaščitili vsaj eno grobnico. »Vidimo, da na razpisih dodeljujejo tudi sredstva spomenikom lokalnega pomena, za ta spomenik državnega pomena pa ne dajo niti evra,« je jasen žalski župan Janko Kos, ki ne skriva razočaranja nad kulturo kulturnega ministrstva.

Antična nekropola v Šempetru v Savinjski dolini je bila zaradi izjemnih kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti leta 2003 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Lastnik zemljišča na območju arheološkega najdišča antične nekropole je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Sazu), spomeniki so v lasti Pokrajinskega muzeja Celje.

Za upravljanje in ohranjanje antične nekropole žalska občina že od leta 2008 zagotavlja proračunska sredstva, a kljub nenehnim opozarjanjem, da več ne zmore sama finančno kriti vseh stroškov, povezanih z vzdrževanjem in upravljanjem tega državnega spomenika, vedno znova naleti na gluha ušesa.

Andraž Purg

Hvala lepa za tako kulturo

»Ne vem, kako dolgo bo občina s člani TD Šempeter še zmogla sama skrbeti za ta spomenik, ki ga je treba pokrivati, odkrivati, okoli njega kositi travo, voditi oglede ... Povprečna starost prostovoljcev, ki to počnejo, je 75 let, mi pa leta in leta zagotavljamo finančna sredstva. Hvala lepa za tako kulturo,« je kritičen Kos, ki poudarja, da je nekropolo zaradi vremenskih in drugih vplivov močno načel zob časa.

Žalska občina ima sicer že od leta 2022 pravnomočno gradbeno dovoljenje za projekt ureditve arheološkega parka, katerega vrednost je ocenjena na več kot 4 milijone evrov. Ker je zadnji razpis kulturnega ministrstva, na katerega se je občina prijavila, določal, da je lahko prijavljen projekt vreden največ milijon evrov, ga je žalska občina na predlog ministrstva začela uresničevati. »Rekli so nam, naj uredimo in zaščitimo vsaj eno grobnico, in smo to naredili, a zdaj na razpisu nismo bili uspešni, ker projektna dokumentacija za izvedbo gradnje ni bila pravočasno izdelana,« je pojasnil Kos.

Andraž Purg

Izjemnega pomena, a propada

Ob neuslišanih pobudah, da bi država zaščitila ta kulturni spomenik, o katerem je pisal celo Lonely planet, je Kos zelo razočaran tudi nad tem, da ga ministrica za kulturo Asta Vrečko sploh še ni obiskala. »Do zdaj so bili v rimski nekropoli vsi predsedniki in kulturni ministri, še Vasko Simoniti. Le ona ne,« je jasen župan. Za pojasnila smo se obrnili tudi na ministrstvo za kulturo, a odgovorov do zaključka redakcije še nismo prejeli.

Od leta 2008 je nekropolo obiskalo več kot 108 tisoč obiskovalcev. Od pobranih vstopnin je imel TD Šempeter več kot 324 tisoč evrov prihodkov, a je imel več kot 457 tisoč evrov stroškov dela. Ob tem so v TD Šempeter opravili in evidentirali več kot 9.140 ur prostovoljnega dela. Ob arheološkem parku Rimska nekropola v Šempetru, ki še dandanes spada med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi, je v Šempetru tudi rimska cesta – edina tako ohranjena v tem delu Evrope. Kot pravi župan, je ta skrita očem, saj si je ne upajo odkriti in pokazati javnosti, da ne bi začela propadati tudi ta.