Volilni upravičenci bodo lahko to nedeljo izrazili svoje mišljenje o tem, ali na območju nekdanjega mizarstva želijo gradnjo 106 metrskega Razglednega stolpa Kristal ali ne. Ustavno sodišče RS je zavrnilo predlog svetniške skupine Socialnih demokratov, da referendum o stolpu, katerega gradnja je ocenjena na 2,1 milijona evrov, zaradi razglašene epidemije ne bi bil to nedeljo. Omenjena svetniška skupina je predlagala, da bi referendum prestavili na čas, ko bodo v državi boljše epidemiološke razmere.  

V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka.

  Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami – igrami, kvizom, glasbeno steno – dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.  

Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

Zaradi poostrenih ukrepov za preprečevanje virusa so svoja vrata zaprle tudi cerkve. Nekateri duhovniki iz naše regije so se odločili, da ne bodo sedeli križem rok. Vanči Arzenšek iz Petrovč, Alojz Kačičnik s Ponikve pri Šentjurju in Klemen Jager iz Laškega so svete maše iz tamkajšnjih cerkva s pomočjo sodobne tehnologije preselili na Facebook. Kljub temu da najprej tako kot še nekaj preostalih slovenskih duhovnikov s tovrstno potezo niso naleteli na odobravanje škofov, so ti naposled le popustili in dovolili virtualni stik z ljudmi.

Za Dom upokojencev Polzela bi lahko rekli, da je bil dolgo časa varna oaza pred covidom-19. S prvim večjim številom okužb so se v domu srečali šele v drugi polovici novembra. Rdečo cono so v soboto organizirali v graščini, kjer od septembra oskrbovanci niso bili več nastanjeni.

  Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj.  

  Prihodnje leto bo minilo 200 let od rojstva in 150 let od smrti geografa in kartografa Blaža Kocena, ki izvira iz vasi Hotunje na Ponikvi. Ker so njegove šolske atlase uporabljali v celotnem avstrijskem cesarstvu, je dobil vzdevek oče šolskega atlasa. Med strokovnjaki je Kocenova zapuščina izjemno cenjena. Več dogodkov, ki so načrtovani za prihodnje leto, bo morda spodbudilo, da bi tega rojaka še bolj spoznala širša javnost.  

Danes se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pri čemer mineva že dvajset jubilejnih let, odkar v Sloveniji 3. decembra obeležujemo Ta veseli dan kulture. Letos bo zaradi epidemije koronovirusa minil bolj žalostno, saj so vrata kulturnih ustanov zaradi vladnih ukrepov še vedno zaprta. Vseeno je ta praznik kulture mogoče zanimivo doživeti, saj so kulturne ustanove, tudi osrednje celjske, pripravile številne zanimive virtualne vsebine.

Konjiški policisti so sinoči na območju Loč obravnavali 36-letnega voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pijan. Na neregistriranem vozilu je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu avtomobilu. Poleg tega je vozil še v času omejitve gibanja. 36-letniku so vozilo zasegli, zoper njega bodo napisali obdolžilni, čaka ga kar 3.100 evrov kazni. To pa še ni vse.

Oktober je bil evropski mesec kibernetske varnosti. Razumljivo je, da so bile tokrat v ospredju kibernetske goljufije, ki so se zaradi pandemije covida-19 pomnožile. Pandemija je zarezala v naša življenja s spremembami delovnega okolja, načina nakupovanja, a tudi doma so računalniki in pametni telefoni postali orodje komunikacije bolj kot kadarkoli prej. Koliko smo pri tem storili za lastno varnost? To je vprašanje, ki bi si ga morali postaviti v podjetjih in v zasebnem življenju. Ukrepi pomenijo delno zaprtost in izoliranost, ampak ali je res tako? Ljudje se ne zavedamo, da lahko fizična izoliranost v tem času s pomočjo sodobne tehnologije vodi v ranljivo odprtost na spletu. Ne pozabite, da so spletni in računalniški goljufivi mojstri vedno korak pred preiskovalci in sto svetlobnih let pred lahkovernim uporabnikom spleta. Pomislite na to, ko boste naslednjič sedli pred računalnik ali z mobilnim telefonom brskali po spletu ter nakazovali denar. (SIMONA ŠOLINIČ)

  21 mladih se je odzvalo povabilu Mladinskega centra Šentjur za učno pomoč učencem zadnje triade šentjurskih osnovnih šol. »Razmišljali smo o tem, kaj koristnega bi lahko naredili v času epidemije in se domislili, da povežemo tiste, ki potrebujejo učno pomoč in tiste, ki jo lahko nudijo. Taka pomoč je potrebna vedno. Sedaj, ko mladi nimajo stika z vrstniki in jim tudi v šolah ne morejo pomagati, pa še toliko bolj,« je povedala vodja centra Lara Žmaher.  

Podružnična osnovna šola v Zibiki v občini Šmarje pri Jelšah bo prihodnje leto dobila novo telovadnico. Naložba bo stala nekaj nad 700 tisoč evrov.

Pred dnevi je izšla že petnajsta knjiga pisatelja Lojzeta Seliča, roman z naslovom Pod težo vesti (njegov prvenec je izšel leta 2004). Gre za zgodbo o življenju na podeželju v 19. stoletju, o tekmovalnosti mogočnih družin, ki z ženitnimi in drugimi spletkami želita pridobiti še več bogastva, pri čemer se ne ozirata na moralne norme, pravico, resnična ljubezenske čustva in druge pozitivne vrednote, ampak sta za dosego svojih ciljev ter uresničenje pohlepa pripravljeni iti tudi preko trupel.

Vladni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so organizacijo kulturnih dogodkov popolnoma onemogočili, a v Hiši kulture Celje izvedbo načrtovanih dogodkov in dejavnosti letošnje sezone nadaljujejo, kolikor dopuščajo okoliščine.

Pred časom je po spletu krožila šala, kako v novih razmerah izgleda praktični pok na daljavo: dijak gleda risani film A je to, da se kaj nauči od legendarnih »mojstrov« Pata in Mata ... Na srečo gre samo za šalo, a izvajanje praktičnega pouka je za srednje šole v teh časih res velik izziv. Nekateri ravnatelji ugotavljajo, da se učitelji lahko trudijo in počnejo vse mogoče, a rezultat ne more biti enak kot v času običajnega pouka. V treh celjskih srednjih šolah smo preverili, kako se spopadajo z novimi razmerami.

Muzej Velenje z akcijo Koronanabiralnik vabi k sodelovanju pri zbiranju pričevanj o posebnem času, v katerem živimo zaradi pandemije bolezni covid-19. Ena od posledic zdravstvene krize je tudi zaprtje muzejev za obiskovalce, a Muzej Velenje se trudi z razstavami na prostem in s selitvijo raznovrstne muzejske vsebine na splet ohranjati povezanost z uporabniki.  

Občina Žalec je z žalskim študentskim klubom spomladi ustanovila nov javni zavod Mladinski center Žalec. Kot pojasnjujejo ustanovitelji, naj bi bil javni zavod osnova za dejavno delo na področju mladinske dejavnosti v občini ter temelj za pridobivanje finančnih sredstev za tovrstno dejavnost v okviru razpisov v Sloveniji in Evropski uniji tako za programski kot tudi investicijski del. Novembra je vodenje zavoda prevzel Tomaž Kozovinc, dosedanji predsednik Kluba študentov Žalec.