Na Krekovem trgu v Celju je od danes na ogled razstava Jože Jože Plečnik in Praga, ki predstavlja pomembno poglavje ustvarjanja in življenja slovitega slovenskega arhitekta. Jože Plečnik (1872-1957) se je namreč s svojimi izjemnimi deli neizbrisno zapisal tudi v zgodovine Prage in češke arhitekture. Razstavo si je ob obisku v Celju ogledal tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji, Juraj Chmiel.

Prve dni v letu zaznamovale vrste pred bančnimi poslovalnicami   Prenos strank nekdanje Abanke na informacijske platforme Nove KBM je bil še zadnji korak v procesu združevanja obeh bank, ki se je začel februarja lani, potem ko je Nova KMB postala 100-odstotna lastnica Abanke. Slednja se je leta 2015 že združila z Banko Celje. Postopek prehoda strank in njihovih računov so v Novi KBM skrbno načrtovali, kot pravijo, so ga izpeljali po načrtih in v predvidenem časovnem okviru. A nekaj težav in nevšečnosti ob prenosu približno 400 tisoč strank je vendarle bilo. Nekateri komitenti so tarnali nad nedelovanjem plačilnih kartic, pred poslovalnicami na Celjskem so se v prvih dneh novega leta vile dolge kolone.  

V devetih od dvanajstih regij se bodo prihodnji teden odprla vrata vrtcev. Zagotovo so si najbolj oddahnili mladi starši, ki so v zadnjih mesecih le s težavo krmilili med vsemi službenimi obveznostmi in varstvom malčkov. »Varstvo triletnika, služba, gospodinjska opravila … Dan bi moral imeti še nekaj ur več, da bi vsaj približno zmogla postoriti vse,« nam je potožila mlada mamica samohranilka iz Celja, ki se je v začetku letošnjega leta odločila, torej še pred uradnim odprtjem, da bo njen sin začel ponovno obiskovati vrtec. Kot kažejo podatki, je bilo takšnih primerov vedno več. V nujnem varstvu je bilo že 28 odstotkov vrtčevskih otrok.

»V letu 2021 pričakujemo glede na aktualne razmere še kar nekaj prilagajanja, ko gre za dogovarjanje z ustvarjalci arhivskega gradiva in dostop do gradiva, kar je bila praksa tudi v minulem letu. Vpisovanje, urejanje in digitalizacijo arhivskega gradiva nemoteno izvajamo že ves čas ne glede na razmere. Sicer nas v letu 2021 čaka kar nekaj zanimivih razstavnih in založniških projektov,« je programski pogled na minulo in komaj začeto leto 2021 strnil dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje (ZAC).

Žičniške naprave na slovenskih smučiščih v skladu z zadnjim odlokom vlade spet že dva tedna ne obratujejo. Upravljavci smučišča so nad odločitvijo vlade presenečeni in razočarani, v združenju slovenskih žičničarjev od vlade zahtevajo natančnejše informacije o povrnitvi škode in več dialoga ter predhodnega obveščanja o prihodnjih ukrepih, ki zadevajo smučišča.

Še pred približno letom so sedeli v tamkajšnjem gasilskem domu in se smejali šalam stand up komikov Gašperja Berganta in Saša Stareta ter tako konec leta zaključili v sproščenem, smeha polnem večeru. Prišel je koronavirus in prekrižal načrte tudi gotoveljskim gasilcem. A so sklenili, da se mu ne bodo kar tako dali. Če so kos zahtevnim intervencijam, bodo vsaj za en večer pretentali tudi ta zahrbtni virus. Namesto klasičnega stand up večera v dvorani so konec decembra organizirali kavč up večer, drugega v vrsti spletnih dogodkov. Pred tem so namreč že avgusta poletno vrtno veselico preselili na splet. V letu, ko so pospešeno zbirali denar za nakup nove avtocisterne, je bil prav vsak evro dobrodošel.

Gasilce PGD Letuš, Braslovče in Mozirje je v noči z nedelje na ponedeljek zbudil pozivnik s sporočilom »Gori vikend Letuš«. Nemudoma so se odzvali. Po več kot petih urah jim je požar uspelo pogasiti. Leseni del vikenda, v katerem je kot najemnik živel par srednjih let, je povsem uničen.

Včeraj okoli 18. ure je bila celjska policija obveščena, da so iz večstanovanjske hiše na Dobrni zaradi minimalno povišane stopnje ogljikovega monoksida v organizmu v celjsko in slovenjgraško bolnišnico ter mariborski urgentni center odpeljali 11 stanovalcev. Gasilci so iz objekta umaknili 24 oseb, ki jih je na kraju pregledala urgentna ekipa Nujne medicinske pomoči Celje.

Predsednik države Borut Pahor je v okviru četrtkovega obiska v Celju, kjer se se je seznanil z delovanjem civilne zaščite in razmerami v regiji, obiskal tudi Celjski mladinski center (MCC), kjer s prostovoljci med delovnim tednom nudijo varstvo in učno pomoč otrokom zdravstvenega osebja. Gre za približno 45 otrok od prvega do petega razreda osnovne šole, ki jim pomaga 32 prostovoljcev.

Popoldan je na Rogli zagorelo v manjši hišici v bližini enega izmed hotelov. Gasilci so požar že pogasili. Vzrok požara še ni znan, zaenkrat pa nič ne kaže na tujo krivdo.  

Mestna občina Celje (MOC) je celjskim samozaposlenim ustvarjalcem z različnih področji umetniškega ustvarjanja podelila 21 delovnih štipendij v vrednosti tri tisoč evrov.

Program v Velenju bodo v letu 2021 krojili domači kulturni ustvarjalci Leto 2020 je bilo za vse, ki delajo na področju kulture, umetnosti in zabavne industrije, izjemno težko. Kultura je zagotovo ena največjih ujetnic in žrtev koronačasa. Ustvarjalci so morali čez noč najti nove načine delovanja, ustvarjanja in predvsem predstavljanja. Da so bili izzivi še bolj zapleteni, so se pravila tedensko spreminjala in zgolj neomajni želji ter kreativnosti se lahko zahvalimo, da kultura ni povsem pokleknila. Z vsemi izzivi so se uspešno spopadli v Velenju. Čeprav so bile tradicionalne prireditve, za katere že leta skrbi Festival Velenje, drugačne in spremenjene, so med ljudi ponesle veselje in prepotrebno pozitivno energijo. Kot obljublja direktorica tega javnega zavoda, ki bogati predvsem kulturno življenje premogovniškega mesta, so program za letos načrtovali zelo optimistično. Imajo pripravljen tudi plan B.  

Lepo vreme bo ta konec tedna marsikoga zvabilo na prosto, a policija svetuje, se ljudje ne odpravljajo na najbolj priljubljene turistične točke, ampak naj raje vikend preživijo v naravi v okviru svoje občine. Te dni bo namreč policija poostreno nadzorovala spoštovanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.¨(SŠol)  

Duhovnik Urban Lesjak o veri, skušnjavah, bližini in osamljenosti Mlad duhovnik Urban Lesjak rad podira splošne predstave o duhovniškem poklicu in o tem, kakšen naj bi bil duhovnik in kaj vse sme početi. Že od otroštva je povezan z versko vzgojo, a četudi je bil dejaven skavt in animator, ni pomislil, da bo njegov poklic duhovnik. Leto je študiral ekonomijo, a je kmalu začutil, da to ne bo njegova pot. Klic duhovništva je bil tako močan, da je študij prekinil in stopil v bogoslovje. Služboval je v Celju, Krškem, Šoštanju, zdaj je drugo leto župnik v Vitanju.  

Kot smo že poročali, je bilo v dneh po rušilnem potresu na Hrvaškem tudi v naši regiji organiziranih več solidarnostnih akcij. Eno je uspešno sklical in izpeljal tudi naš zunanji sodelavec Mitja Knez. Velik nogometni navdušenec in navijač Hajduka je s pomočjo prijateljev, ljudi odprtega srca in slovenskih podjetij zbrane dobrine osebno dostavil prizadetim ljudem v vasi Glina. V vas, kjer je bilo že pred potresom veliko revščine in nedokončanih stanovanjskih stavb, pomoč prihaja veliko prepozno, predvsem pa je je premalo, opozarja Knez in obljublja, da se bo še naprej trudil pomagati.    

Učenci, dijaki in študenti se v teh dneh še vedno šolajo na daljavo. To pomeni, da so šole – razen tistih s prilagojenim programom – zaprte že od konca lanskega oktobra in da tudi za prihodnje dni ni zagotovila, da se bodo lahko otroci kmalu vrnili vanje. Vlada sicer razmišlja o odpiranju šol v regijah z boljšo epidemiološko sliko, kar je doslej ves čas zavračala kot neustavno rešitev. Številni starši, učitelji in strokovnjaki opozarjajo, da je škoda, ki jo povzroča zaprtje šol, že zdaj mnogo večja, kot je škoda, ki jo povzroča epidemija.

Predsednik države Borut Pahor je danes v spremstvu poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana obiskal Celje in se seznanil z aktualnimi razmerami v času epidemije v naši regiji in v celjski občini. Borut Pahor se je na skupnem srečanju sestal s poveljnikom CZ Zahodnoštajersko pokrajino Janezom Melanškom, županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom in vodjem občinskega štaba CZ MOC Teodorjem Goznikarjem.

V tovarni na območju velenjskega Gorenja so prejšnji teden začeli postopno zaganjati proizvodnjo televizorjev. Ta je zdaj že vzpostavljena na treh linijah, uradni začetek rednega obratovanja je predviden za 18. januarja. Naložba v tovarno je vredna sedem milijonov evrov, do konca januarja bo po napovedih v njej delalo 520 delavcev. Ob tem iz Gorenja sporočajo, da še vedno zaposlujejo tudi v tovarnah gospodinjskih aparatov.  

V Velenju bi lahko že konec letošnjega leta zaživel industrijsko-tehnološki inkubator. Ta naj bi zagonskim podjetjem zagotavljal proizvodne prostore, kar bi spodbudilo naložbeni cikel in 50 novih delovnih mest letno. Skupna vrednost vseh predvidenih stroškov znaša 8,5 milijona evrov.  

  Šolski center Rogaška Slatina, ki je pred 74 leti nastal, da bi mlade izobraževal za steklarske poklice, letos obeležuje 20-letnico, odkar izobražuje tudi v programu splošne gimnazije. Doslej je center izobrazil več kot 700 gimnazijcev, njihova prisotnost v kraju je po besedah ravnateljice centra mag. Dubravke Berc Prah zelo pomembna za napredek območja, ki je sicer manj razvito kot ostali deli Savinjske regije. »Če mladi v štirih letih srednje šole ostajajo v Rogaški Slatini, sodelujejo pri kulturnem in športnem razvoju, prispevajo k utripu skupnosti, tukaj spletejo svojo socialno mrežo. Čeprav se nato odpravijo študirat, se nato mnogi vrnejo kot zdravniki, zobozdravniki, direktorji podjetij.«