Zadnje leto je bilo za Občino Vojnik in njene prebivalce polno izzivov in preizkušenj. Župan Branko Petre ga opiše kot zelo turbulentno. »Začelo se je povsem običajno, nato pa se je poleti z neurji in s poplavami spremenilo v res posebno leto. Ampak na koncu ti ne preostane drugega, kot da se spoprimeš z vsemi nevščenostmi in gledaš na prihodnost z optimizmom,« pravi. Vojniška občina je bila v julijskih neurjih med najbolj prizadetimi v državi, dodatno škodo in gorje so povzročile tudi poplave v začetku avgusta. A življenje kljub katastrofalnemu udarcu narave ni zastalo. Občina Vojnik tako nadaljuje začrtane projekte ter se pripravlja na uresničevanje novih naložb.

Težave s pomanjkanjem učiteljev niso nastale čez noč in so posledica razmer v družbi, kjer je znanje izgubilo pomen, s čimer se je spremenil tudi položaj učiteljev, ki imajo vedno manj ugleda in profesionalne neodvisnosti. Tako pravi dolgoletna ravnateljica celjske OŠ Lava mag. Marijana Kolenko, ki je bila še nedavno tudi članica nacionalne delovne skupine, ki naj bi pripravila program vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033 in se ob tem lotila tudi omenjenih težav. A ministrstvo je zadeve videlo drugače in polovica članov skupine je odstopila.

Žalec je v soboto potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Pivo, klobase in preste so na prizorišče ob fontani piva privabili številne ljubitelje tovrstne dediščine. Savinjski Oktobrefst, ki nastaja pod okriljem istoimenskega kulturnega društva, je poskrbel za zabavo letošnje jeseni. Uvod v družabno prireditev je bil sicer popoldanski Hmeljarski likof, dolgoletna etnološka prireditev Združenja hmeljarjev Slovenije, s katero potegnejo črto pod hmeljarsko sezono.

Tehnopark je stičišče ljubiteljev znanosti, radovednih otrok in staršev, ki spodbujajo vedoželjnost in zvedavost svojih otrok. Pa tudi eden tistih krajev, kjer starši uživajo prav toliko kot otroci.

  Začetek letošnjega Praznika kozjanskega jabolka bo znova v znamenju pohoda po kozjanskih sadovnjakih. Sledilo bo nekaj ustvarjalnega in kulturnega pridiha, od razstave starih sort jabolk, do Aškerčevega večera. Vrhunec dogajanja bo drugi konec tedna v oktobru, ko bo na trgu Podsreda bogato sejemsko, kulturno, športno in družabno dogajanje.  

Tržnica pri fontani piva v Žalcu se je že sedmo leto spremenila v prizorišče Savinjskega Oktoberfesta, za katerega organizacijsko skrbi Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest. Pivo, klobase in preste so ponovno privabili številne ljubitelje piva, ki se zabavajo ob živi glasbi in zabavnih igrah. Med njimi sta kot medijska partnerja Novi tednik in Radio Celje.

»Pomagajmo graditi svet, ki ne bo ujet v ekran in bo zazrt v svetel dan.« To je bila tema letošnje prireditve Pozdrav ptic miru, ki jo je OŠ Lava izpeljala dopoldne v središču Celja.  

V zgornjem delu trškega jedra v Šoštanju stoji kip Marije, ki so ga postavili že pred drugo svetovno vojno v spomin na velike poplave. Tudi letošnja avgustovska povodenj krajem v Šaleški dolini ni prizanašala. Po besedah župana Borisa Goličnika se je moralo izseliti veliko družin. Tridesetim prebivalcem je občina zagotovila začasno nastanitev, nekateri so zatočišče našli pri sorodnikih, prijateljih ali sosedih. Nekateri se v svojo hišo ne bodo mogli več vrniti, ker jo ogrožajo plazovi. Kje bodo živeli odslej?

Še do 17. ure si bo na ploščadi pred osrednjo celjsko knjižnico mogoče ogledati letošnje dogajanje ob dnevu raziskovalcev. Vsak zadnji petek v septembru pripravljajo različni organizatorji dogodek v številnih evropskih državah in s tem omogočijo vpogled v raziskovalni del delovanja izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter možnost sodelovanja pri raznih eksperimentih. V Celju je dogodek že enajstič pripravilo Regijsko študijsko središče.

  Zakaj je bilo treba zrušiti tako imenovani Godčev most, po katerem so več desetletij vozili na delo v železarno in druga podjetja, so se v minulih dneh spraševali nekateri občani Štor. Tamkajšnji župan Miran Jurkošek pojasnjuje, da je bila rušitev mostu nujna, saj je vplival na slabšo poplavno varnost spodnjih Štor.  

Miha Golob se je rodil v Ljubljani, kot sam pravi, pred »malo malo malo manj kot 50 leti«. Tudi šolal se je v prestolnici. Obiskoval je Gimnazijo Šentvid. Tam se je prvič srečal z gledališkim odrom. Potem se je začel pripravljati na sprejemne izpite na AGRFT. Vmes je študiral novinarstvo. Po dveh neuspelih poskusih na sprejemnem izpitu iz igre se je prijavil še na sprejemni izpit iz gledališke režije in ga opravil. Prve gledališke nagrade je prejel že na akademiji, tudi Prešernovo študentsko nagrado. Za diplomsko predstavo je prejel nagrado za režijo na mednarodnem festivalu akademij v Brnu na Češkem. Kasneje pa je več nagrad prejel še za serijo otroško lutkovnih predstav, večino v tujini, na Hrvaškem, Poljskem, v Bolgariji, Rusiji, nazadnje še v Litvi za predstavo Tunel, in sicer zlati križ republike Litve, najvišje gledališko litovsko priznanje. Pred kratkim je predstava dobila nagrado za režijo na državnem lutkovnem festivalu v Mariboru.

Na skupnostnem vrtu na Hudinji so dopoldne mladi udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o+) predstavili del svoje dejavnosti. Program že vrsto let izvajajo v okviru Zavoda Za vas živim.

Nadzorni svet družbe ZPO Celje je na včerajšnji seji sprejel sklep o prenehanju mandata direktorja Ivana Pfeiferja. Ta bo vlogo direktorja opravljal še do konca januarja prihodnje leto.

V Trobnem Dolu v bližini Laškega je od leta 1846 obratoval premogovnik zelo kakovostnega rjavega premoga. Njegovi lastniki so se pogosto menjali, za okoliško prebivalstvo pa je nedvomno predstavljal pomemben vir preživetja. Razcvet je rudnik doživel po prvi svetovni vojni, ko so na leto izkopali od dva do tri tisoč ton rjavega premoga. Za potrebe prevoza premoga so v prvi polovici 20. stoletja zgradili ozkotirno železnico. Rudniški vlak Trobni Dol je v začetku septembra »vozil« tudi na mednarodnem simpoziju ERBE v Freibergu v Nemčiji.

Obeleževanju današnjega svetovnega dneva turizma se pridružuje tudi Zavod Celeia Celje. Pripravil je brezplačno vodenje po razstavah Centra sodobnih umetnosti Celje, ki se bo začelo ob 17. uri na Krekovem trgu pri panojski razstavi z naslovom Spominjamo se.

Najbrž ni Šoštanjčana, ki ne bi poznal sokrajana Lakija. Tako Adnana Saličevića kličejo njegovi prijatelji in znanci. In ni jih malo. Veliko novih poznanstev je navezal po avgustovskih poplavah, saj je več dni pomagal številnim pri odpravljanju posledic poplav in bil deležen hvaležnih odzivov. Pred približno dvajsetimi leti je kot elektrotehnik prišel iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo s trebuhom za kruhom. Tu je opravil izpit za žerjavista. Zato se mu je pred leti porodila zamisel o organizaciji evropskega tekmovanja žerjavistov, edinega tovrstnega tekmovanja v Evropi, ki iz leta v leto v Šoštanj privablja vedno več udeležencev.

  Na sončno torkovo dopoldne je bilo v Kampu Menina zelo živahno. Dve zaposleni sta že na recepciji čistili predmete, ki jih je v poplavi preplavilo blato. Z bližnjega nabrežja Savinje se je slišal zvok traktorja. Prostovoljci so iz vseh strani klicali lastnika kampa in ga spraševali, kje naj zavihajo rokave. Eni so se s krampi in z lopatami lotili nanesenega blata, odmev visokotlačnega čistilca je pričal o boju z muljem. Tovornjak je na prikolico nalagal odpadke. Čeprav je voda odplavila celotno turistično sezono, je vzdušje v priljubljeni zeleni oazi v Varpolju spodbudno. »Ni dneva, da nam pri delu ne pomagajo prostovoljci iz domovine in tujine. Vsi prinašajo dobro voljo. Od vseh dobimo znak, da želijo Menino nazaj,« pravi lastnik Jure Kolenc.  

Izdelki kitajske in japonske keramike, kosi pohištva, samurajska oprema … To je le nekaj zanimivih predmetov z Daljnega vzhoda, ki so bili doslej shranjeni v depoju Pokrajinskega muzeja Celje (PMC). Približno dvesto predmetov iz te zbirke bo do konca prihodnjega poletja na ogled v Stari grofiji na novi občasni razstavi Prevzeto v zaščito. Ta v ospredje postavlja problematiko določanja izvora teh vzhodnoazijskih predmetov.

Mestna občina Velenje je gostila tretjo mednarodno razvojno konferenco Pozdravljena, prihodnost. Predstavniki države, evropskih mest in gospodarskih družb so predstavili različne primere prehoda in razvoja premogovnih regij v Evropi, na osnovi katerih bo vlada pripravila izhodišča za zakon o prestrukturiranju Šaleške doline in postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakon naj bi bil sprejet naslednje leto. Zaradi zaprtja premogovnika bo ukinjenih približno 5 tisoč delovnih mest. Z večmilijonskimi naložbami naj bi ustvarili pogoje za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter zagotavljanje spodbudnega okolja za vlagatelje.

Avgustovske poplave so dodobra spremenile dinamiko v občini Braslovče. Samo škoda na javni infrastrukturi znaša sedem milijonov evrov. Občina po besedah župana Tomaža Žoharja na različne načine pomaga prizadetim občanom, ki so v nekaj urah ostali brez vsega, kar so ustvarjali vse življenje, in obenem snuje dolgoročne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se takšna katastrofa še kdaj zgodila. Ena bolj odmevnih je zagotovo prestavitev stanovanjskih hiš. Čeprav je zamisel dvignila veliko prahu, je Žohar na podlagi strokovnih dejstev trdno odločen, da jo bodo izpeljali do konca. Kot pravi, gre za človeška življenja.