Slovenski pevec, Celjan Oto Pestner, je pred 50 leti prvič zmagal na Slovenski popevki. Kot 15-letni deček je takrat zapel pesem 30 let. Danes mu je podžupanja Mestne občine Celje izročila kelih cesarice Barbare in županovo priznanje za življenjsko glasbeno ustvarjanje in doprinos k prepoznavnosti Celja.
Razvpiti Božo Dimnik je spletel omrežje od leve proti desni - razkrivamo njegove člane. Tudi v tako majhni državi kot je Slovenija, ne manjka neformalnih skupin in omrežij, ki so trdno ali samo ohlapno povezana. Velja biti pozoren na tiste, še posebej vplivne, ki predstavljajo oziroma se znajdejo na presečiščih teh omrežij.
Neokrnjena narava in bližina osrednje državne prometne povezave sta pomembni prednosti občine Vojnik. A najpomembnejša sta bogato družbeno delovanje in povezovanje. Srčnost prostovoljcev se je še posebej izkazala v težkih časih epidemije. Župan Branko Petre je prepričan, da se je treba s situacijo, v kateri smo se znašli, pogumno spoprijeti in izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi znanost. V prihodnost zre z optimizmom, ob čemer se zaveda, da se je treba odločati previdno in preudarno.
V Šmarju pri Jelšah se v teh dneh začenja gradnja treh objektov z oskrbovanimi stanovanji. Predračunska vrednost izgradnje dveh objektov je nekaj nad tri milijone evrov.
Dva tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v središču Gorice pri Slivnici naj bi bilo do konca prihodnjega leta preurejeno v park z različnimi grmovnicami in drevesi. Obiskovalci bodo lahko čez nekaj časa občudovali češnjeve cvetove ali posedeli v senci lipe. Urejanja parka se je lotila Eva-Maria Hauck – Grasselli. Gre za ženo pokojnega znanstvenika in inovatorja, čigar družina je morala svojo domovino prisilno zapustiti ob koncu druge svetovne vojne. Svojo uspešno kariero je Robert Karl Grasselli, ki je preminil leta 2018, pisal tako v Nemčiji kot v Združenih državah Amerike.
Ipavčevi kulturni dnevi se danes začenjajo v občini Šentjur. Gre za sklop prireditev, s katerimi bodo letos še posebej obeležili Leto Josipa Ipavca 2021, ki ga je na predlog šentjurske občine Vlada RS razglasila na državni ravni. Na šentjurski občini poudarjajo, da so se organizatorji – poleg občine še knjižnica, glasbena šola, izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in lokalna društva – letos s slovesnimi dogodki še posebej potrudili, da bodo spomin na Josipa Ipavca v njegovem rojstnem kraju obudili ponosno in z vrhunskimi prireditvami.
»Nisem vedela, da sem bila rojena v Rogaški Slatini. Vrsto let sem verjela, da sem bila rojena v avstrijskem Sauerbrunnu,« je dejala 79-letna gospa, ki je iskanje svojih korenin opisala kot hojo po dolgi in razdrapani cesti. Sredi druge svetovne vojne so jo nacisti kot devetmesečno dojenčico iztrgali iz rok njene družine. Od kod v resnici izvira, je izvedela šele pred približno desetletjem. Pred časom je svojo zgodbo predstavila v Muzeju novejše zgodovine Celje. Tokrat so »ukradeno deklico« v njenem domačem kraju gostili dijaki in učitelji Šolskega centra Rogaška Slatina.
Novembra bo minilo 50 let od ustanovnega odbora Šaleškega aerokluba, ki se je takrat imenoval še Aeroklub Velenje. Vanj so bili vključeni vsi tisti, ki so pomagali pri nadaljnjem razvoju te dejavnosti. Ljubezen do letenja in svobode, ki jo človeku dajejo krila, je botrovala temu, da so člani vztrajali in verjeli. Ob podpori takratnega gospodarstva so zanesenjaki postopno, korak za korakom, gradili letališče. Danes je v Lajšah pri Šoštanju moderno letališče z vso letališko infrastrukturo, lastno floto, letalsko šolo in izkušenimi inštruktorji. Danes dopoldan, ob 10. uri, bo na letališču Lajše uradna slovesnost ob letošnjem jubileju Šaleškega aerokluba. V okviru dogodka bo tudi predstavitev knjige dr. Mirana Aplinca Letalstvo v Šaleški dolini po drugi svetovni vojni.
Minuli teden so številni domači in tuji strokovnjaki na dvodnevni mednarodni konferenci, ki jo je ob podpori nemškega veleposlaništva gostila velenjska občina, pretresali različne evropske izkušnje za pravičen izstop iz premoga. Predstavnika Evropske komisije sta dejala, da ima Slovenija poleg 235 milijonov evrov iz sklada tudi druge možnosti sofinanciranja izstopa. Koliko denarja bo za prestrukturiranje dobila Šaleška dolina, bo pokazal čas.
Spomladi je krajane, ki živijo ob državni cesti Arclin–Ljubečna, močno razburilo početje geometrov, ki so brez najave in obvestila na zasebnih zemljiščih začeli količiti meje prenovljene ceste. Čeprav si ljudje že desetletja prizadevajo, da bi pristojni vzdolž prometno zelo obremenjene ceste zgradili pločnik, s predstavljenimi rešitvami niso zadovoljni. Precej vprašanj brez odgovorov imajo tudi stanovalci ob Mariborski cesti, in sicer od znanega gostišča proti Arclinu, kjer država prav tako pripravlja temeljito prenovo cestišča. Predstavniki investitorja, Direkcije RS za infrastrukturo, in projektanti so konec prejšnjega tedna zbranim krajanom podrobneje predstavili oba projekta. Tistih, ki bi bili glede na projekte najbolj oškodovani, niso prepričali.
Stoletnico Ljudske univerze Celje so zaposleni, sodelavci in gostje nocoj obeležili v Celjskem domu. Na Krekovem trgu bo še nekaj časa na ogled razstava ob stoletnici, ki je predstavljena tudi v posebni publikaciji. Na jubilej spominja tudi priložnostna znamka.
Družina Krivonog iz Lahomnega pri Laškem se je morala lani poleti nenadoma izseliti iz svoje hiše. Zaradi posledic neurja se je namreč udrla zemlja v neposredni bližini njihovega doma. Geologi in statiki so ugotovili, da je objekt prenevaren za bivanje, zato je morala tričlanska družina zapustiti dom in se preseliti na drugo, varno lokacijo. Danes se je družina vselila v nov dom.
Ob prazniku Občine Šoštanj z županom Darkom Menihom Letošnje leto je v šoštanjski občini v znamenju praznovanja 110-letnice pridobitve mestnih pravic. 28. junija 1911 je namreč cesar Franc Jožef I. na Dunaju z odlokom trg Šoštanj povzdignil v mesto. Kljub prazničnemu vzdušju so se v občini srečali s številnimi izzivi, ki so jih, kot pravi župan Darko Menih, uspešno rešili. Tudi za prihodnje napoveduje izvedbo projektov, ki bodo izboljšali kakovost bivanja v občini.
Morda ste, ali pa niste (če imate to srečo, da ne gledate na vsak cent) v denarnici, opazili, da se vse okoli nas draži. Od hrane do gradbenega materiala. Ste se kdaj vprašali, kaj je v ozadju vsega tega? Če ste jezni, ker se je denimo podražilo olje, verjetno ne boste pomislili na proizvajalca, ki je moral plačati več za embalažo. Slabe vremenske razmere so posledično vplivale tudi na višje cene sadja. Pred vrati je tudi podražitev mesa. Lahko, da ste celo jezni na gradbenika, ki je moral podaljšati rok izvedbe del na vašem zemljišču. Drugače ne gre, ker ne more dobaviti gradbenega materiala, katerega cene so ponorele. Enaka »norost« pri dvigu cen je na globalni ravni tudi na področju lesa. Nekateri ne bi niti pomislili na to, da je v ozadju denimo razlog huda zima v severni Ameriki. Ta je zaustavila sečnjo lesa in cene so – spet ponorele. Zaradi rekordno visokih cen zemeljskega plina nekatera podjetja celo omejujejo proizvodnjo … Začaran krog. V sredi kroga pa je končni potrošnik. Medtem ko se cene vsega višajo, pa se njegova denarnica ne debeli. (SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR, JANJA INTIHAR)
V 80. letu je umrl maestro mednarodnega slovesa in prejemnik srebrnega celjskega grba leta 2010 Anton Kolar. Novico o smrti so na družbenem omrežju Facebook sporočili njegovi svojci.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je objavila dolgo pričakovane odločitve o gradnji kolesarskih povezav, med drugim tudi v Savinjski regiji. Odobrenih evropskih sredstev za kolesarske povezave se tako lahko veselijo na šestih lokacijah na Celjskem. Do leta 2023 bodo po načrtu zgrajene povezave na relacijah Celje-Štore-Šentjur; Celje-Žalec; Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec; Huda luknja med Velenjem in Mislinjo; Dobrna-Velenje; ter Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje.
Pozno popoldan je nekatere dele Slovenije zajelo neurje z obilnim dežjem in vetrom. Na Celjskem je bilo najhuje v občinah Laško in Celje.
Stari grad Celje, Ptujski grad Dvorec Rakičan, Stari grad Varaždin, Stari grad Čakovec, Dvor Veliki Tabor in Dvorec Oršić so po novem povezani v projekt Living Castles/Mreža živih gradov, s katerim slovenski in hrvaški partnerji uvajajo inovativne pristope za ohranjanje kulturne dediščine in promocijo turizma.
Na Velenjskem gradu je znova na ogled prenovljena stalna razstava Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.
Zavedanje o pomenu zdravega bivalnega okolja, ki ga je dodatno spodbudila še koronakriza, je dalo zalet Mikovemu prezračevalnemu sistemu. Lastnik in generalni direktor podjetja Mik Franci Pliberšek je tako v obrtni coni že začel graditi novo stavbo, kjer bo prostor za nov razvojni inštitut in proizvodnjo najnovejših prezračevalnih sistemov. Sočasno podjetnik, ki se je že pred časom usmeril »v zeleno«, napoveduje gradnjo in ureditev obrtno poslovne cone in servisno poslovnega centra, s čimer naj bi v naslednjih nekaj letih v Vojniku ustvaril do 440 novih delovnih mest.
