Od petih podjetij in skladov, ki naj bi se spomladi zanimali za nakup družbe Štore Steel, je ostal le še en ponudnik. Za koga gre, v Štorah še ne morejo oziroma ne smejo razkriti, uradno je znano le, da mora do konca oktobra oddati zavezujočo ponudbo. Poslovanje jeklarne tudi letos ni najboljše. Prodala je še manj izdelkov kot lani, a bo po napovedih glavnega direktorja Janija Jurkoška končni izid ponovno pozitiven. Lani je imela 2,7 milijona evrov izgube. Družbo bo ob že sicer visokih stroških proizvodnje »udaril« še nov način obračunavanja omrežnine. Strošek zanjo naj bi na leto znašal kar 2 milijona evrov več.

Mestna občina Celje je v sodelovanju z Direkcijo RS za vode pred dnevi začela urejati odsek vodotoka Potok XI, ki teče skozi naselji Trnovlje pri Celju in Leskovec. Zaradi naloženega materiala, grmovne in drevesne zarasti je pretočnost vodotoka močno ovirana, poslabšujejo pa jo še dotrajani hidravlično neustrezni prepusti. Takšno trenutno stanje povečuje poplavno ogroženost bližnjih objektov in zemljišč, zato je sanacija nujna. (SŠol, foto: Nivo EKO, MOC)

S to izjavo je Janko Rajgl, lastnik in direktor družinskega podjetja Rajmax, potrdil, da nima nikakršnih namenov sedež podjetja, ki se uvršča med najbolj uspešne in prepoznavne proizvajalce stavbnega pohištva v Sloveniji, seliti izven Kozjega. Čeprav se prihodki podjetja z 39 zaposlenimi iz leta v leto povečujejo, mu, kot pravi, večji izziv kot poslovna rast, predstavlja kakovost izdelkov in storitev. »Naša želja ni postati največji, temveč najboljši.« K boljšim pogojem dela bodo zagotovo pripomogli novozgrajeni proizvodni prostori, v katere so namestili sodobnejše stroje, v dodatnih prostorih so tudi pisarne in prodajno-razstavni salon. Omenjene pridobitve naj bi prinesle nekaj dodatnih zaposlitev.

Slovenija v letošnjem letu obeležuje stoletnico prvega prenosa elektrike med dvema krajema. Pred natanko stotimi leti je bila namreč električna energija prvič prenesena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razdelilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno prelomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo, saj pomeni začetek dejavnosti, ki jo danes opravlja družba Eles, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega omrežja. Jubilej so v Thermani Laško obeležili s slovesnostjo, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik vlade dr. Robert Golob.

23. oktobra bo javna dražba za nakup zbirke grafičnih listov švicarskega zbiratelja Kurta Müllerja, ki jih je kot znak zahvale zapustil Zdravilišču Rogaška v stečaju. Gre za še skoraj edino premoženje omenjene družbe v stečaju. Kot ugotavljajo na občini, stečajna upraviteljica namreč prodaja le še eno kosilnico. Ločitveni upnik Slovenski državni holding bo na omenjeni dražbi zbirko kupil oz. prevzel za predvidoma 565 tisoč evrov. Če ne bo drugega kupca, to pomeni, da bo zbirka tudi v prihodnje v celoti ostala v Aninem dvoru. Tam je namreč občina zanjo že pred leti zagotovila prostor za hrambo in razstavljanje.  

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Letos namreč mineva 190 let od njegovega rojstva. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Stepišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in vabijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica.

Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obiskovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. 

Mogočnemu srednjeveškemu gradu Lemberg pri Novi Cerkvi bi se verjetno slabo pisalo, če ga ne bi pred kruto usodo propadanja rešil Franci Zidar. Kajti, ko je pred sedemnajstimi leti kupil ta več kot 800 let star romansko-renesančni grad na skalnem pomolu nad vasjo Lemberg, je bila njegova podoba zelo žalostna. »Vse je bilo zaraščeno, grad je bil ena sama razvalina, v njem pa kup smeti in navlake,« se spominja, medtem ko z velikim ključem odklepa mogočna grajska vrata, za katerimi se skriva neverjetna zgodba o tem, da je vse mogoče, če le obstajajo volja, znanje, ljubezen in cilj. Da Franciju Zidarju slednjega ne manjka, je spoznala tudi lokalna skupnost, ki se mu je za njegovo zavzeto obnovo gradu Lemberg, za ohranjanje kulturne dediščine ter za delovanje na kulturnem področju ob letošnjem občinskem prazniku zahvalila s srebrnim vojniškim grbom.

Konec oktobra bo znano, katero podjetje je po rasti in uspešnosti poslovanja v zadnjih petih letih najboljša gazela v državi. Iz savinjsko-zasavske regije se bo za ta naziv letos potegovalo podjetje Trgograd iz Litije, ki se že 32 let ukvarja z gradbeništvom. Letošnji nominiranki v savinjsko-zasavski regiji sta bili še družbi Elnet iz Izlak, ki gradi polnilnice za električna vozila, in Grlica iz Celja, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem strojev blagovne znamke Milwauki. Rast vseh treh podjetij med letoma 2018 in 2023 ni bila izjemna in so se uvrstila v drugo polovico lestvice hitro rastočih. Na vrhu letošnje stotnije je spet konjiška družba – tokrat je najhitrejša gazela Arhsol.

Ena od nepremičninskih agencij je začela oglaševati prodajo največjega hotela v Rogaški Slatini, Grand hotela Donat. Cena zanj je 26,5 milijona evrov. Lastnik hotela je podjetje Hoteli in turizem Rogaška, ki ga je pred tridesetimi leti ustanovil znan mariborski podjetnik Marjan Krajnc.

Javni zavod Kozjanski park z namenom opozarjanja na biotsko pestrost in pomen ohranjanja visokodebelnih travniških sadovnjakov letos pripravlja jubilejni 25. Praznik kozjanskega jabolka. Sodelavci zavoda pravijo, da bo letošnji praznik še bolj pester in bogat, saj je narava območje obdarila z res bogato letino jabolk.  

Terme Dobrna bodo zabeležile še eno uspešno leto. Direktor Leon Tomašić napoveduje še več prihodkov kot lani, višji bo tudi čisti dobiček. Po temeljiti prenovi nekdanje mlečne kavarne, ki je bila njihova največja letošnja naložba, se v termah pripravljajo na nova vlaganja v širitev svojih nastanitvenih zmogljivosti in obogatitev ponudbe, namenjene turistom, nekaj novosti se obeta tudi v medicinskem programu, ki je pomemben del njihovega poslovanja.

Žalec bo danes utripal v ritmu 8. Savinjskega oktoberfesta in hmeljarskega likofa ter potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije.

Občina Kozje je namenu predala sedem novih javnih najemnih stanovanj v novogradnji, ki jo je zgradila na mestu nekdanje Mačkove oz. Podlinškove hiše. V občini je sedaj skupaj na voljo 74 javnih najemnih stanovanj.  

Mestna občina Celje je pred dnevi pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za novogradnjo ceste v Lokrovec. Izvajalec, podjetje VOC Celje, bo dela v vrednosti nekaj več kot 732 tisoč evrov končal v devetih mesecih. (SŠol, foto: MOC)

Celjski policisti so pri nadzoru cestnega prometa ustavili športno vozilo tujih registrskih označb, ter z voznikom, državljanom Češke, opravili postopek. Kot so kasneje ugotovili, je prevažal stvari, ki naj bi bile ukradene. (SŠol, foto: PUC)

Medtem ko v regiji pospešeno gradijo in odpirajo odseke kolesarskih povezav, na nadaljevanje gradnje že več let čaka kolesarska povezava med Celjem in Laškim. Medtem ko je del od Celja do Tremerij zgrajen, se zapleta s preostankom načrtovane poti med Tremerjami in Laškim. Kot kaže, je projekt povsem obstal. Da bi ta kolesarski gordijski vozel čim prej presekali, so se občani, ki živijo ob načrtovani trasi, odločili, da ustanovijo civilno iniciativo za kolesarsko pot Rifengozd – Laško.

V ozadju sistema se bije boj za boljše razmere na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Znano je, da je teh otrok vedno več. Na površje prihajajo informacije, da so šole v grozljivi prostorski in kadrovski stiski. Ponekod v učilnice spreminjajo tudi domske spalnice in jedilnice. Nekatere šole sploh ne morejo sprejeti učencev, ki jih k njim usmeri Zavod RS za šolstvo. Ta vodi vse postopke usmerjanja v skladu s pristojno zakonodajo. Komisija na podlagi kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami za vsakega otroka presodi, kateri program je zanj najustreznejši. Pri tem upošteva, katere prilagoditve in kakšno dodatno strokovno pomoč, pripomočke otrok potrebuje. Zavod za šolstvo nato pred izdajo odločbe o usmeritvi preveri, katera šola izpolnjuje pogoje za sprejem otroka. Praviloma je to najbližja šola otrokovemu prebivališču. Toda šole, ker so v prostorski in kadrovski stiski, nekatere otroke tudi zavračajo. Kako je to mogoče? (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)