V Žički kartuziji bodo nocoj odprli razstavo umetniških del udeležencev Likovne kolonije na Trebniku v Slovenskih Konjicah. Gostujoči umetniki, Janja Kosi, Valerie Wolf Gang, Tejka Pezdirc, Nina Koželj, Gašper Capuder in Nik Erik Neubauer, so prve oktobrske dni ustvarjali v slikovitem okolju dvorca Trebnik pod Konjiški goro.

Prostovoljno gasilsko društvo Teharje pripravlja jutri prireditev Dan med Junaki. Dogodek bo na Športnem igrišču Teharje od 9. do 13. ure, pripravljajo pa ga v sklopu meseca požarne varnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Teharje že več kot 100 let s predanostjo skrbi za varnost prebivalcev v svojem okolišu. (SŠol, foto: FB PGD Teharje)

Minulo soboto so AMZS Center varne vožnje na Vranskem preplavili starodobniki in Tomosovi motorji. Slovenska veteranska avto-moto zveza je s srečanjem obeležila 25-letnico delovanja, pri čemer so s 2012 zbranimi Tomosi na enem mestu na prireditvi postavili tudi nov svetovni rekord. Že kmalu bodo izvedeli, ali so se s tem zapisali še v Guinnessovo knjigo rekordov.

V občini Vojnik bo praznovanje občinskega praznika letos še posebej slovesno. Obeležili bodo namreč 30 let od ustanovitve občine. Da je bila tedanja odločitev, da Vojnik stopi na samostojno pot, absolutno prava, je prepričan župan Branko Petre in meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Ponosen je na svoje občane, ki so v občini največje bogastvo. S svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja so se še posebej izkazali letošnji občinski nagrajenci, ki se jim bo župan s podelitvijo občinskih prizanj zahvalil na nocojšnji osrednji občinski slovesnosti. »Tako kot je raznoliko njihovo delovanje, tako je raznolika in pestra tudi skupnost. In prav ta pestrost daje občini posebno žlahtnost,« poudarja Branko Petre. V pogovoru izpostavlja številne projekte in dosežke občine, pri tem pa ne skriva težav, ki pestijo občane in s katerimi se sooča sam.

Dom starejših Laško, ki je vrata odprl decembra 2001, deluje v okviru družbe Thermana. Po besedah vodje programa oskrbe starejših Janje Podkoritnik Kamenšek se v kolektivu s 97 zaposlenimi zavedajo, da stanovalci, imajo jih 165, poleg kakovostnih storitev oskrbe, nege in rehabilitacije potrebujejo tudi individualni pristop, veliko mero empatije ter občutek domačnosti. Njihovi oskrbovanci imajo prav tako na voljo raznovrstne dejavnosti, ne dolgo nazaj so se razveselili obiska Gorana Dragića, ki se je z nekaterimi pomeril v igranju košarke. Prošenj za bivanje v domu imajo zelo veliko, zato so, kot še pravi, čakalne dobe daljše od šestih mesecev. In kako se soočajo s pomanjkanjem kadra, ki pesti vse socialnovarstvene zavode pri nas?

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bo izvedla sedme volitve za Svet KGZS in za trinajst svetov območnih enot KGZS. Glasovanje bo 6. oktobra za fizične osebe in 2. oktobra za pravne osebe.  

V Celju se nadaljujejo naložbe v javno prostočasno infrastrukturo, ki je namenjena predvsem spodbujanju aktivnega preživljanja prostega časa. V Krajevni skupnosti Teharje so po lanski obnovi športnega igrišča dobili tudi dodatne površine za igro otrok in obnovljene tribune, medtem ko se v Krajevni skupnosti Trnovlje začenja obnova igrišča in površin pri tamkajšnjem gasilskem domu. (SŠol, foto: MOC)

Podnebne spremembe napredujejo s hitrostjo, ki ne le pri nas, ampak povsod po svetu povzročajo veliko negotovosti. Mesta, ki so največji povzročitelji negativnih izpustov v okolje, so hkrati najbolj pomembna za iskanje najboljših rešitev za soočanje z okoljskimi izzivi. Zato je nujno, da prav mesta prevzamejo vodilno vlogo pri sprejemanju trajnostnih ukrepov za zeleno prihodnost, so poudarjali udeleženci mednarodne konference Pozdravljena v Velenju. Med razpravljavci je bil tudi nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki je med drugim poudaril, da mora biti gospodarstvo tu za človeka in ne obratno. Ocenil je, da je trajnostni razvoj mogoč, a moramo slediti drugačni poti kot doslej.

Pesnik in pisatelj Marjan Kukovec, ki je vrsto let živel v Preboldu, zdaj pa živi in dela v Žalcu, je letos postregel še z enim zanimivim knjižnim delom. Gre za domišljijsko zgodbo, hribovsko pesnitev Hom, ki govori o istoimenskem savinjskem očaku. Knjiga je bila doslej predstavljena pred planinsko kočo na Homu, na prireditvi pod šotorom v okviru Šempaufesta v Latkovi vasi pri Preboldu in v Občinski knjižnici Prebold, kjer je avtor prebral tudi nekaj odlomkov iz nje.

Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Že cel mesec je v občini širok nabor dogodkov in prireditev, ki se bodo nadaljevali še teden dni po občinskem prazniku. Čeprav je minulo leto tudi v polzelski občini postreglo s številnimi preizkušnjami, ki so nekatere načrtovane projekte zamaknile za nekaj let, bodo predvidoma še v tem letu začeli gradnjo prizidka k tamkajšnji osnovni šoli. Pripravljajo se tudi na javno-zasebno partnerstvo za obnovo in vzdrževanje občinskih cest, prav tako pospešeno iščejo finančna sredstva za gradnjo kulturnega centra, ki bi se lahko začela čez dve leti.

Občina Šoštanj praznuje zadnji septembrski dan, zato je bila sinoči osrednja občinska slovesnost, na kateri je moderator prireditve Ambrož Kvartič iskal odgovor na vprašanje »Kaj skupnost drži skupaj?« Odgovore so skozi ves večer nizali tako letošnji občinski nagrajenci in nastopajoči v kulturnem programu kot tudi župan Boris Goličnik, ki je v prazničnem nagovoru med drugim poudarili, da brez medsebojnega sodelovanja in zaupanja ni razvoja lokalne skupnosti. Šoštanjska občina je, kot je še dejal, ena najbolj aktivnih in učinkovitih pri odpravljanju posledic po lanskih avgustovskih poplavah, ko je deroča voda uničevala domove ljudi in javno infrastrukturo. »Veliko težje kot graditi ceste,je ublažiti stiske ljudi,« je dejal.

Celje tudi to jesen izvaja redno preventivno deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja. Tak postopek sicer izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Namen deratizacije je zmanjševanje nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni, ki jih lahko prenašajo glodavci. Jesenski del deratizacije se je začel minuli ponedeljek in obsega celotno omrežje v skupni dolžini 247 kilometrov. (SŠol, Foto: Pixabay)

Seje občinskega sveta v Vojniku bodo odslej, kot kaže, pod budnim očesom civilne iniciative Tukaj smo Vojnik. Predstavniki civilne iniciative so se udeležili že minulih dveh sej. »Ker so nam na seji poleti grobo odvzeli besedo, bomo tokrat še enkrat poskušali nagovorili svetnike in župana in jim predstavili tisto, česar ne želijo slišati. Če nam bodo seveda pustili do besede,« so sporočili pred sejo vojniškega občinskega sveta, ki je bila 12. septembra. Besede predstavniki civilne iniciative na seji niso dobili, so se pa po njej razpisali na družbenem omrežju.

»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)  

Globoko nas je prizadela vest, da je umrl naš Tone Vrabl. Nepogrešljiv sodelavec Novega tednika in Radia Celje in človek, ki je gradil ugled, pomen in vsebino naše medijske hiše. Zaposlenim je bil in tudi po upokojitvi ostal mentor, vzor in prijatelj. Od svojcev in vseh nas, ki smo ga globoko spoštovali in cenili, se je poslovil v starosti 80 let. (SŠol, Foto: Osebni arhiv)

Da ima Tomaž veliko srce, pravijo mnogi njegovi sokrajani, ki ga spoštujejo tudi zaradi njegove poštenosti, odgovornosti, zanesljivosti in delavnosti. Kot poudarjajo, ne bodo nikoli pozabili, kako so se s kolegi med žledolomom več dni v težkih zimskih razmerah in brez spanca prebijali iz Gaberk skozi Ravne in Zavodnje proti Slemenu, da so tamkajšnjim prebivalcem zagotovili elektriko. Tudi sicer je vedno med prvimi, ki priskočijo na pomoč v kritičnih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah, nazadnje ob lanskih katastrofalnih poplavah. Krajani Gaberk so mu pred leti zaupali vodenje krajevne skupnosti, na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo Konjenica mladih Šaleške doline. 46-letni Šoštanjčan, ki je zaposlen v Elektru Celje, je prepričan, da sta sposobnost prilagajanja in ohranjanja pozitivne naravnanosti v današnjem svetu, polnem izzivov, ključna za negovanje občutka sreče.

Sodobna tehnologija nam je olajšala številne stvari. Mobilni telefon in osebni računalnik sta lahko hkrati naš zemljevid, fotoaparat, slovar, enciklopedija … Mnogim omogočata, da s samo nekaj kliki dostopajo do službenega okolja. A kar je včasih velika prednost, je lahko tudi past. Ker lahko mnoga službena opravila postorimo od doma, je za številna delovna mesta postalo pričakovano, da so zaposleni vedno na voljo, opozarjajo na ministrstvu za delo. To, da se nam med počitkom ali drugo upravičeno odsotnostjo z dela ni treba odzivati na pozive delodajalca, je že nekaj časa zapisano v zakonu. Delodajalci bodo morali do sredine novembra glede tega sprejeti še ustrezne ukrepe. Da bo verjetno za nekatere to predstavljalo izziv, saj so jim bili delavci prevečkrat na voljo, pravi sekretarka savinjske območne organizacije ZSSS mag. Mojca Stropnik. O tem, kakšne so posledice nenehne dosegljivosti, smo govorili z antropologom dr. Danom Podjedom. Seveda nas je zanimalo tudi, kako se na uresničitev pravice do odklopa pripravljajo podjetja s Celjskega.  

»Če kdaj, potem prav zdaj potrebujemo pozitiven in optimističen pogled v prihodnost,« pravi šoštanjski župan Boris Goličnik v luči napovedanega stečaja Termoelektrarne Šoštanj. Od pridobivanja elektrike v Šaleški dolini je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest. Ljudje so v veliki negotovosti, zato bo, kot še poudarja, Občina Šoštanj podprla vse rešitve, ki so v prid občanov. Vlado je pozval k čimprejšnjemu sprejemu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju regije Saša. »Kot župan zagovarjam stališče, da se pogoji za življenje naših prebivalcev ne smejo poslabšati. Vse moči moramo usmeriti v to, da bo prehod v nizkoogljično družbo resnično pravičen za vse prebivalce naše doline.«

V torek je občanka policiste in jih obvestila o vlomu v stanovanjsko hišo.  Ko se je pripeljala do hiše je namreč opazila enega od storilcev, ki je v tistem trenutku pogledal skozi okno. Ko so opazili, da so bili zaloteni, so pobegnili.  Občanka je nemudoma poklicala na Operativno komunikacijski center in policiste obvestila o vlomu in tudi o tem, s kakšnim vozilom so se storilci odpeljali s kraja.