S sproščenostjo in z dobro voljo briše stereotipe, da so ravnatelji strogi in resni. Kot pravijo otroci in njihovi starši, se njegov značaj odraža v prijetnem vzdušju v šoli in vrtcu. »Učenci so me enkrat vprašali, kaj je moj sanjski poklic, in sem jim odgovoril, da ga že opravljam, saj me delo z otroki res veseli,« pravi Jože Školc, po izobrazbi zgodovinar, ki je pred dvema letoma prevzel vodenje Waldorfske šole in vrtca Savinja, ustanove, ki v ospredje postavlja celostni razvoj otroka. »Waldorfska pedagogika spodbuja učenje z izkušnjami, povezanost z naravo in družbo, razvijanje empatije in socialnih veščin ter vzgojo za svobodno mišljenje,« poudarja oče štiriletne deklice, ki prav tako obiskuje waldorfski vrtec.

Nastopil je čas, ko lahko otroci med sprehodom po praznično okrašenem Celju spet prestopijo vrata Pravljične dežele. Tam lahko rajajo, prisluhnejo zgodbam pravljičnih vil, se podajo na vožnjo s kočijo in morda srečajo celo Božička. »Največ šteje sporočilnost pravljične dežele, ki potuje skozi zgodbe prazničnih junakov. Menim, da je ta tradicija velika prednost. Tudi svetovna mesta spoštujejo svojo tradicijo, jo negujejo. Novosti je treba uvajati nežno,« pravi pobudnica tega prazničnega dogajanja Vladimira Skale. In še posebej poudarja, da je Pravljična dežela dostopna vsem otrokom brez razlike – vsak lahko vzame delček teh sanj.

Mestna občina Celje je pretekli četrtek uradno začela izvajati projekt MAG-NET. Ta bo vzpostavil trajnostni okvir za mestne oblasti, spodbujal inovacije v urbanih območjih in krepil sodelovanje z lokalno skupnostjo. Cilj projekta je ustvariti inovativno in dinamično okolje, ki privablja in zadržuje talente v domačem kraju, spodbuja inovacije in zagotavlja pogoje za kakovostno bivanje vseh prebivalcev, so pojasnili v MOC. Na evropskem razpisu Evropska pobuda za mesta je celjska občina za projekt Mag-net pridobila 4.512.960,32 evra sredstev sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V projektu bo kot pridružena občina sodeloval tudi Prebold.

Božični Vojnik je ponovno zasijal v vsem svojem sijaju. Že deseto leto zapored prinaša praznično razpoloženje, mir in tišino, iskrice v otroških očeh in veselje ob številnih jaslicah, ki so jih za ta poseben dogodek ustvarili domači in priznani umetniki. Letos je na ogled veliko novih postavitev, poudarek je na svetovni razstavi jaslic. Božični Vojnik obiskovalce vabi, da se sprehodijo med prazničnimi lučkami, se potopijo v skrivnost svete družine, obiščejo katero od prireditev, se ustavijo na kateri od stojnc ter podarijo sebi in svojim bližnjim pravo praznično vzdušje.

Včeraj, okoli poldneva, se je v naselju Stenica zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi tovorno in osebno vozilo. 72-letni voznik tovornega vozila, ki je vozil iz smeri Vitanja proti Stranicam, je nenadno zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v voznika osebnega vozila, ki je pravilno pripeljal nasproti.

Unior je tako kot še marsikateri slovenski dobavitelj v avtomobilski industriji v precejšnjih težavah. Vodstvo zreške družbe z več kot stoletno tradicijo zato že nekaj mesecev izvaja varčevalne in optimizacijske ukrepe. Koliko ljudi bo ostalo brez službe, uprava ne želi govoriti, ker proces strukturiranja še ni končan. Potem ko je oktobra Unior zaprl obrat v Starem trgu ob Kolpi z 29 zaposlenimi, je v začetku tega meseca odpovedi prejelo nekaj delavcev v programu Strojegradnja. Postopoma naj bi ga povsem ukinili. V njem dela 154 ljudi, a po zagotovilih vodstva podjetja vsi ne bodo ostali brez služb, saj bodo nekatere premestili v druge Uniorjeve programe.

Državni zbor je imenoval Konjičanko Ksenijo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Na čelu resorja je nasledila jeseni razrešeno Emilijo Stojmenovo Duh.

Žiga Vučajnk je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki med vrstniki kar precej izstopa. Izkazuje namreč izjemno znanje astronomije, na področju katere na državnih tekmovanjih pometa s konkurenco. Kar tri leta zapored je osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju v znanju astronomije za Dominikova priznanja. Njegov talent in pridno delo sta ga tako avgusta letos popeljala tudi na 17. mednarodno olimpijado iz astrofizike in fizike v Braziliji, kjer je osvojil srebrno medaljo.

    Občina Rogaška Slatina je namenu predala prostor za dejavnost mladih, kjer bodo lahko organizirali koncerte in druge prireditve.    

I. osnovna šola Celje je dobila novo podobo, saj je bila končana obnova fasade na matični zgradbi šole, ki je bila zgrajena leta 1927. Naložbo, vredno nekaj več kot 384 tisoč evrov, je celjska občina financirala iz občinskega proračuna. (SŠol, foto: MOC)

Malo bolj kisla vremenska napoved preteklo soboto tudi letos ni odvrnila bralcev Novega tednika, da bi prišli v središče Celja, kjer smo, kot je že navada za sredino decembra, vrteli Kolo sreče Novega tednika in Radia Celje.

Leto 2024 se bliža koncu. V tem času, večinoma v decembru, podjetja delavcem izplačujejo božičnico. Ta sicer ni obvezna, določajo jo individualna ali kolektivna pogodba o zaposlitvi ter notranji pravilniki podjetja. Letos bo to nagrado za poslovno uspešnost podelilo kar nekaj delodajalcev iz savinjske regije in tistih, ki imajo v regiji svoje poslovne enote. V veliko podjetjih se sicer še niso do konca dogovorili, kako visoke bodo božičnice.

V celjski Galeriji Račka se je pretekli teden začel že 5. festival erotične ilustracije Velvet. Tema je Užitek – sanjska pokrajina. Organizatorka projekta je ilustratorka Nea Likar v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje. Na razstavi se predstavlja 26 umetnikov, ki s svojimi ilustracijami prikazujejo užitek z družbenega, osebnega, s psihološkega in telesnega vidika.

Živko Beškovnik je zelo zgodaj zajadral na gledališki oder KUD Zarja Trnovlje, ki mu je kot ljubiteljski gledališki igralec ostal zvest do danes. Odigral je več kot petdeset likov. S prijateljema je ustanovil skupino Alkotest, ki je imela med letoma 1993 in 1996 humoristično oddajo na Radiu Celje. Od začetka obstoja Televizije Celje pripravlja zanjo kulturne prispevke. Nikakor pa ne skriva, da se s posebnim veseljem že vrsto let prelevi v vlogo dobrih mož. Kot pravi, je slednje treba odigrati z dostojanstvom, a tudi z zvrhano mero sproščenosti.

V prenovljeni Rupnikovi hiši, ki je bila zgrajena leta 1750 in je bila v njej vrsto let gostilna, so zdaj štiri nova neprofitna najemna stanovanja. Prenova propadajoče stavbe v središču kraja je stala približno 360 tisoč evrov, denar sta zagotovili država in vitanjska občina. Župan Andraž Pogorevc je na odprtju najnovejše pridobitve med drugim poudaril, da je Rupnikova hiša povezana z identiteto Vitanja. »Z ministrstvom za solidarno prihodnost smo socialno najbolj ranljivim prebivalcem naše občine omogočili kakovostno, dostopnejše in privlačnejše bivanje.«

Skoraj tako dolgo kot v Muzeju novejše zgodovine Celje domuje Herman Lisjak, tam dela tudi Jožica Trateški. Pred dnevi je minilo ravno 30 let, odkar je prvič kot zaposlena prestopila prag muzeja, Herman pa bo tri desetletja praznoval prihodnje leto. Jožica po vsem tem času še vedno uživa v svojem delu in z veseljem prihaja v službo. »To je velik privilegij in dober občutek, da je še vedno tako.« Velik del tega prinesejo tudi zelo dobri odnosi, ki jih goji z vsemi svojimi sodelavci. V tem času je pripravila veliko razstav, med drugim tudi začasno Herman in prijatelji.

Pretekli četrtek so v Gledališču Zarja Celje obeležili premiero otroške predstave Pepelka. Po besedah režiserke Urške Majcen je to klasična in kultna otroška pravljica, ki nagovarja moč iskrene ljubezni, družbeno razslojenost in predvsem povezanost najbolj iskrenih bitij – živalic in čudežnih vil. Ponovitev predstave si lahko ogledate še 15. in 22. decembra.

Tropska hiša Celje je pretekli teden sporočila, da do nadaljnjega zapira vrata za javnost. Razlog? Ministrstvo za naravne vire in prostor vročenih vlog ustanove za prikazovanje živali javnosti ni obravnavalo v zakonsko predpisanih rokih. Tako jo je vmes obiskal tudi inšpektorat za naravne vire in prostor, ki je odredil zaprtje. Spomnimo, da tropska hiša skrbi za številne vrste ogroženih živali in s tem osvešča ljudi o pomenu varovanja narave. A njena prihodnost je zdaj zaradi polžjih birokratskih postopkov ogrožena.