Ste preverili posplošene vrednosti svojih nepremičnin, ki jih je Geodetska uprava RS (Gurs) ocenila v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju? Zanimanje za vrednotenje je bilo sploh v prvih dneh veliko, saj je Gurs zabeležil tudi 60 tisoč vpogledov na uro. Omenjena uprava je do 25. novembra prejela malo več kot dva tisoč predlogov in pripomb. Lastniki nepremičnin so imeli predvsem pripombe glede njihove vrednosti, kar je posledica napačno evidentiranih podatkov o nepremičnini v katastru nepremičnin. Med razlogi, da so nekateri lastniki dali pripombe na vrednost nepremičnin, je tudi to, da je njihova nepremičnina na poplavnem območju, na plazišču in podobno.  

Registrske tablice so razmeroma pogosta tarča tatov tudi na Celjskem. V Policijski upravi Celje statistike o tatvinah tablic z vozil posebej ne beležijo, zato ni mogoča pridobitev natančnega podatka o njih. A kljub temu celjski policisti poudarjajo, da so tovrstne tatvine še vedno precej pogoste.

Čeprav v njej nihče zares na živi, Hiša generacij Laško že 19 let skrbi, da lahko v njej svoj čas preživijo vsi – od najmlajših do najstarejših. Skozi njena vrata letno stopi okoli 5.000 ljudi, večina od njih je pripadnikov tretje generacije, ki so v jeseni svojega življenja pogosto potisnjeni ob rob družbenega dogajanja. »Želimo jim omogočiti, da ostanejo dejavni, se naučijo nekaj novega, se družijo in se znebijo občutka, da niso koristni. Velik poudarek zato dajemo tudi na medgeneracijskem druženju,« je poudarila koordinatorka Petra Kolšek, ki s prostovoljci že vrsto let skrbi, da  da se v Hiši prav vsi počutijo kot doma. Laški medgeneracijski center ni edinstven le zaradi svojega bogatega programa, ki v prvi vrsti spodbuja tradicionalne vrednote, temveč tudi zato, ker je v slovenskem prostoru oral ledino. Je namreč prvi medgeneracijski center v državi in hkrati še vedno edini, ki ga strokovno vodi center za socialno delo, v celoti pa financira občina. 

  Tokrat smo k Novemu tedniku priložili brezplačno prilogo Kronika 2024. Gre za letni pregled delovanja občin savinjske regije. V njem lahko na enem mestu preberete o najpomembnejših naložbah in projektih, ki so jih lokalne skupnosti izvedle v letu, ki se počasi bliža h koncu.  

Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji letošnji seji v drugem branju potrdil občinski proračun za leto 2025. Gre za rekorden proračun v zgodovini občine, saj znaša le nekaj manj od novega mejnika, 100 milijonov evrov. Več kot tretjina sredstev je namenjena naložbam. Svetniki so med drugim sprejeli tudi letni program športa za prihodnje leto ter Odlok o delitvi pogrebnih in pokopaliških storitev. Slednji je bil razlog za burno debato svetnikov. (SŠol, foto: Andraž Purg)  

  Pred dnevi je izšla nova številka Kulturne z(a)veze, brezplačnega časopisa o ljubiteljski kulturi, ki ga enkrat letno izdaja Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur ob podpori občine. »Mislim, da je Šentjur edina občina, ki ima tovrsten časopis,« je povedala ena od članic uredniškega odbora Barbara Gradič Oset.  

Pokukati v Božičkovo tovarno daril je verjetno želja marsikaterega kratkohlačnika, v Celju pa lahko odrasli to zares storimo in sami celo postanemo Božičkovi pomočniki. Na Glavnem trgu 8 sredi mestnega središča so namreč že pripravljene škatle in zavijalni papir, da lahko skrbno zavijemo darila za otroke iz socialno šibkejših družin. V Božičkove pomočnike smo se že drugo leto zapovrstjo prelevili tudi sodelavci medijske hiše Novi tednik in Radio Celje.  

V Zavodu Celeia Celje, ki pripravlja in skupaj s partnerji tudi izvaja program Pravljičnega Celja, so v prvih desetih dneh letošnjega dogajanja našteli več kot 16 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za več kot 40 odstotkov pa je bil večji obisk drugega zimskega srednjeveškega dne na Celjskem gradu. (SŠol, foto: Robi Valenti)

 Občina Podčetrtek je uredila tako imenovano staro šolo v Polju ob Sotli. Vanjo se je preselila dislocirana enota Vzgojno-izobraževalnega zavoda III. Osnovne šole Rogaška Slatina. Dislocirano enoto obiskuje deset otrok s posebnimi potrebami v dveh kombiniranih oddelkih.  

Že dvajset let je od tega, ko je starodavna kartuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto.

»Ponosen sem na to, da sem Slovenec. Imam občutek, da prihaja čas, ko bomo morali to še bolj poudarjati. Zato so mi Ipavci še posebej blizu.« Tako je na dan, ko je izšla knjiga Slovenec sem! Vesele, zaljubljene in žalostne o Ipavcih – odličnih zdravnikih in skladateljih, dejal izjemno plodovit in priljubljen pisatelje mag. Ivan Sivec. Prvo predstavitev knjižnega dela, ki prinaša 24 črtic in bogato slikovno darilo je pred dnevi na povabilo Knjižnice Šentjur pripravil v tamkajšnjem kulturnem centru.  

Na prvi decembrski dan leta 1929 so gasilska društva v takratni Gornjesavinjski župi izvedla prvo skupno gasilsko vajo. Šlo je za namišljen požar v cerkvi sv. Frančiška  Ksaverija, za pogasitev katerega so morali gasilci črpati vodo iz dva kilometra oddaljene Savinje. V spomin na dogodek izpred 95 let je Prostovoljno gasilsko društvo Radmirje minulo nedeljo organiziralo isto vajo, a s sodobno tehnologijo. Na njej je sodelovalo 118 gasilcev iz vseh 15 zgornjesavinjskih gasilskih društev, ki so se preizkusili v črpanju vode in hkrati izkazali spoštovanje do prednikov. Dogodka so se udeležili tudi vsi še živeči poveljniki Gasilske zveze (GZ) Zgornje Savinjske doline in podpoveljnik GZ Slovenije. Gasilce in njihovo opremo je po končani gasilski vaji blagoslovil tudi celjski škof.

V prostorih Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije (RA Saša) v Nazarjah je v začetku tedna usposabljanje začela tretja skupina projekta Poni Savinjska. Na štirimesečni podjetniški poti bo svoje ideje razvijalo 11 kandidatov, ki bodo po končanem programu skušali stopiti na samostojno podjetniško pot.

Več kot 15 tisoč evrov je izkupiček, ki so ga minulo nedeljo zbrali organizatorji dobrodelnega koncerta za družino Skok, ki je sredi oktobra zaradi požara ostala brez doma. Na povabilo k sodelovanju na koncert v športni dvorani OŠ Blaža Kocena Ponikva se je odzvalo enajst nastopajočih. Približno 850 obiskovalcev je s svojim obiskom in prostovoljnimi prispevki dokazalo svojo željo, da bi šestčlanska družina čim prej spet zaživela pod skupno streho novega doma.  

V pričakovanju prvega dobrega moža, svetega Miklavža, ki goduje 6. decembra, so po številnih krajih in šolah že v preteklih dneh organizirali različna miklavževanja in sejme. Miklavžev semenj so minuli konec tedna pripravili tudi v Waldorfski šoli in vrtcu Savinja, kjer ni šlo le za klasični prodajni sejem, temveč za celodnevno druženje otrok, staršev in učiteljev. Glavno vlogo so tudi letos odigrali starši in učitelji, ki so v čast dobremu možu, ki s sabo prinaša sporočilo o dobroti in medsebojni pomoči, za otroke pripravili bogat program in številne zanimive dejavnosti.

Državni svet RS je ob včerajšnjem mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil plakete najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe za letošnje leto. Med prejemniki je tudi predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda.

V začetku nemirnih devetdesetih let je iz Beograda, kjer je bila zaposlena kot socialna delavka, prišla z družino v Slovenijo živet v hišo svojih staršev. Da se je tukaj lažje vključila v družbo, so ji pomagali sorodniki, sosedi in prijatelji, ki jih je poznala že iz otroških let. V Sloveniji je prvo službo sprejela v celjski bolnišnici, kjer je v oddelku interne intenzivne medicine delala kot medicinska sestra. A njeno poslanstvo jo je ponovno vodilo na področje sociale. Nekaj let je bila vodja zdravstva in socialnega varstva v CVD Golovec, nakar se je leta 2000 zaposlila v Centru za socialno delo Celje kot socialna delavka. Delala je v Kriznem centru Celje. Nato je leta 2007 prevzela vodenje CSD Celje. Konec tega leta odhaja v pokoj. Mag. Olga Bezenšek Lalić, univ. dipl. soc. del., pozna vse razsežnosti socialnega dela z ljudmi. Ve tudi, kaj je stiska, saj pravi, da jih je doživela tudi sama. »Dobro vem, kaj pomeni, če imaš, če izgubiš in kako je, ko se ponovno postaviš na noge,« pravi. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Občina Kozje in Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah sta prvo decembrsko sredo namenu predala enoto doma starejših v Kozjem. Po besedah županje Milence Krajnc je med starejšimi precej zanimanja za bivanje v domu. V teh dneh se bo vanj preselilo 40 stanovalcev, od tega jih je 29 iz občine Kozje.  

Potem ko je pred časom v javnosti odmevala novica, da je občina braslovškemu županu Tomažu Žoharju v pol leta kupila kar dva službena avtomobila visokega cenovnega razreda, saj je prvega uničil v prometni nesreči, smo se v redakciji odločili, da vzamemo pod drobnogled vozne parke občin na našem območju. Zanimalo nas je, kakšne avtomobile vozijo župani in drugi občinski uslužbenci. Koliko so stali in kolikšno breme so za občinsko blagajno potni stroški in stroški vzdrževanja službenih vozil? Ali kazni zaradi kršenja cestno-prometnih predpisov plačajo župani sami? Kako je urejena uporaba službenih vozil in kdo, če sploh, jo nadzira? V naših krajih imamo denimo župana, ki za svoje službene poti ne želi prejeti niti centa. Eden od njih pa raje kot v avtomobil sede na kolo ali pa se po službenih opravkih v mestu odpravi kar peš. (BARBARA FURMAN, foto: NIK JARH)