Tako kot vsa turistična podjetja so tudi v laški Thermani pričakovali, da jih po dobri poletni čaka še dobra jesenska sezona. A so morali zaradi ponovnega širjenja koronavirusa in novih vladnih ukrepov 24. oktobra ponovno zapreti celoten kompleks Thermana Park. Odprt je le hotel Zdravilišče Laško, ves čas nemoteno deluje tudi dom starejših. Najbrž so se prav zaradi ponovnega zaprtja v javnosti pojavile informacije, da v Thermani odpuščajo, pri čemer jih v podjetju zavračajo kot napačne.Namigi, da naj bi v Thermani v zadnjih dneh odpustili dvajset ljudi, torej ne držijo. V podjetju pravijo, da so od začetka krize v marcu do danes zaradi poslovnih razlogov odpovedali pogodbo o zaposlitvi devetim ljudem, ki so delali na različnih področjih. Kako bo z odpuščanjem v prihodnje, ne vedo, upajo, da takšen ukrep ne bo potreben. »Tako kot druga turistična podjetja se tudi pri nas srečujemo z izzivom, kako navkljub epidemiji, ki hromi naše delovanje na skoraj vseh področjih dela, ohranjati stabilnost delovnih mest,« pravijo v Thermani. Sprejeli so vrsto ukrepov, da bi čim bolj omilili negativne učinke trenutnih razmer. Med najpomembnejšimi, pravijo, je ukrep čakanja na delo na domu, v katerega je trenutno vključenih 133 zaposlenih. Ukinili so večino pogodbenega dela in dela preko študentskega servisa. Glede na dolgoročno napoved zmanjševanja obsega dela in predvideno zasedenost posameznih programov so do zdaj, torej v sedmih mesecih, odpustili devet ljudi. »Želimo si, da bi se razmere hitro spremenile in da takšni ukrepi ne bi bili več potrebni. Če bodo, bomo uporabili tako imenovane mehke načine odpuščanja, kot so morebitne predčasne upokojitve,« zatrjujejo v laškem zdravilišču. Foto: SHERPA

Po šestih mesecih se v družbi Štore Steel vračajo v običajne tirnice, iz katerih jih je marca »vrgla« razglasitev pandemije, vendar so veliko težav pri poslovanju imeli še pred tem zaradi ohlajanja avtomobilske industrije, od katere so skoraj v celoti odvisni. Od prejšnjega meseca nihče od zaposlenih ni več doma na čakanju, z novembrom so v tovarni namesto 36-urnega spet uvedli normalen delovni teden. »Proizvodnja je povsem zasedena. Letošnji cilj – preživetje – smo izpolnili, kako bo prihodnje leto, je trenutno zelo težko napovedati,« pravi glavni direktor Jani Jurkošek.Štorska jeklarna je leto 2020 začela dobro, prve tri mesece je celo presegala načrte. Tudi za april je imela dovolj naročil, a se je potem zgodila razglasitev pandemije. Kupci so približno 30 odstotkov svojih naročil prestavili in 25. aprila so v tovarni prvič ustavili proizvodnjo. Od takrat so delali samo toliko, kolikor je bilo naročil. Bilo pa jih je kar 50 odstotkov manj kot običajno. V maju, juniju in juliju so zato delali le polovico  meseca. Takšno stanje se je odrazilo v poslovnih rezultatih. Do aprila je podjetje še poslovalo z dobičkom, maj in junij pa sta bila tako slaba, da je ob koncu prvega polletja zabeležilo malo manj kot 1,5 milijona evrov čiste izgube. Največji izziv zdravje zaposlenihAvgusta se je stanje naročil začelo izboljševati, pravi Jani Jurkošek, in v tem mesecu so glede na lanski avgust delali že z 80-odstotno zmogljivostjo. Nato je začelo prihajati še več naročil, tako da so v tovarni za zadnjo četrtino leta povsem zasedeni. Največji izvozni trg štorske jeklarne je Nemčija, pomemben je tudi italijanski trg. V Sloveniji je njen pomemben kupec Unior, ki je prav tako odvisen od avtomobilske industrije in je sredi marca ustavil večino svoje proizvodnje. Samo zaradi upada naročil zreškega podjetja so v Štorah v prvi polovici leta imeli za 15 odstotkov nižjo količinsko prodajo. Od septembra prihajajo iz Uniorja spet normalna naročila. Foto: Andraž Purg - GrupA

Potem ko je vlada na petkovi dopisni seji spremenila odlok o začasni prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikom in med izjeme, za katere ta prepoved ne velja, uvrstila tudi knjižnice, so te od ponedeljka spet lahko odprte za uporabnike. Seveda ob pogoju, kot je navedeno v odloku in ki ga je mogoče smiselno uporabiti za knjižnice, da se uporabniku zagotovi gibanje na dvajsetih kvadratnih metrih. Če je prostor manjši od te površine, je omogočen vstop le enemu uporabniku.

  Tadeja Vodovnik Plevnik je specialistka za vinarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Pod okriljem omenjene ustanove najrazličnejšim skupinam ljudi, od preprostih delavcev do doktorjev znanosti, pomaga, da pridelajo čim boljšo kapljico. »Zdravnica za vino«, kot je poenostavljeno opisala svoje delo, ne skriva zadovoljstva, da so tudi vina ljubiteljskih vinogradnikov iz leta v leto bolj kakovostna. A vinarjem manjka poslovne povezanosti, opozarja. »Imamo izredne vinogradniške lege in izjemne naravne danosti. Naša težava je, da smo preskromni in pretihi. Manjka nam povezovanja in predvsem samozavesti, tukaj lahko še ogromno napredujemo.«  

Policisti so včeraj v Velenju ustavili 41-letnega voznika avtomobila, ki je storil več cestnih kršitev, pri tem skoraj povzročil tudi tragedijo.

Ta teden je v Gubčevi ulici v Celju zaživela že druga podzemna zbiralnica za odpadke v starem mestnem jedru. V sklopu eksperimentalne obnove Lilekove in Gubčeve ulice so bili v prostor umeščeni tudi podzemni zbiralniki za odpadke. Tako je bilo iz predprostorov, prehodov in javnih površin v mestnem jedru odstranjenih več kot sto različnih klasičnih zabojnikov.  

Poslanstvo Novega tednika je, da pri vsebinah namenja poudarek regionalnim in lokalnim temam. Kljub tej ključni usmeritvi je bil časopis večji del svojega izhajanja odprt tudi za teme in prispevke, ki so presegali ne le regionalne, marveč tudi državne meje. Tako so tudi potopisi stalnica in temu novinarskemu žanru je ob našem jubileju namenjen zgodovinski pregled pisanja Novega tednika. V prispevku objavljamo dele potopisov iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

Knjižnica Laško s svojo enoto v Radečah sodeluje v projektu Posavske potujoče knjižnice, ki je zaživel pred kratkim. Kot je povedal Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, je Bralko, kot se imenuje Bibliobus, dobro sprejet med obiskovalci, pri čemer gre za uresničitev že dlje načrtovanega projekta, ki ga je laška knjižnica uresničila s partnerskimi knjižnicami v Posavju.

Potem ko so se pred dnevi zaprla vrata muzejev in galerij, po ostrejših vladnih ukrepih zaradi slabše epidemiološke slike v državi, so razstave na prostem pravzaprav edina še dostopna fizična oblika kulturne ponudbe (poleg knjižnic). Ta čas so v središču Celju na ogled kar tri panojske razstave na prostem. Zaradi omenjene situacije so se pripravljavci razstav odločili, da jih za nekaj časa še podaljšajo.

Prihajajoči dan spomina na mrtve in praviloma turoben jesenski čas (ki je letos na srečo zlatorumeno pisan in topel) sta zagotovo primerna za ustvarjalne projekte, ki premišljujejo o življenju in smrti. Lotili so se ga tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer so pripravili razstavo in izdali katalog z naslovom Memento mori – smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Avtor knjige in razstave je dr. Aleksander Žižek.

Gostinci v dobi covida spadajo v poslovno skupino, ki je pred največjimi izzivi, kako prebroditi te viharne čase, kako preživeti in dočakati čase, ko bo nočna mora v obliki trdoživega virusa izginila ali vsaj postala obvladljiva. Gostincem je država s ponovno razglasitvijo epidemije že drugič zaprla vrata.

  13. decembra bodo volilni upravičenci iz občine Rogaška Slatina odločali o tem, ali podpirajo gradnjo Razglednega stolpa Kristal. Referendumsko vprašanje se bo sicer glasilo, ali podpirajo uveljavitev odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje P3 z okolico. Volilna kampanja za naknadni referendum se bo začela 13. novembra.  

Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila 30. septembra, je včeraj umrl 18-letni sopotnik v osebnem vozilu, so sporočili iz celjske policijske uprave.

Potem ko so zaradi ostrejših vladnih ukrepov gledališča znova morala zapreti vrata svojih dvoran za obiskovalce, so v Gledališču Celje, kot ob prvem valu epidemije, oživeli predvajanje virtualnih predstav. Tako si je kot prvo v nizu prek aplikacije YouTube na spletni in Facebook strani gledališča mogoče ogledati tragedijo Williama Shakespearea, Romeo in Julija, v režiji Matjaža Zupančiča.

  Občina Rogatec se je lotila obnove kulturnega doma, kjer imajo številna društva med letom vaje in kjer pripravljajo nastope. Za naložbo je pridobila približno 29 tisoč evrov državnega sofinanciranja. Preostali denar za obnovo, malo več kot 15 tisoč evrov, bo zagotovila iz lastnega proračuna.  

Letošnja prejemnica Aškerčevega priznanja, ki ga kot stanovsko nagrado podeljuje Arhivsko društvo Slovenije za dosežke na področju arhivske stroke, je tudi mag. Hedvika Zdovc. Od leta 1985 je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je skrbnica fondov uprave za obdobje od sredine 19. stoletja. Aškerčevo priznanje je prejela z Vesno Gotovino iz Arhiva Republike Slovenije, in sicer za pripravo zbirnega kataloga rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi.

Objava celjskega vodnika se na Facebooku glasi: »Danes ob 16.00 pri Almi na Krekovem trgu.« Pri eni najbolj prepoznavnih točk v Celju sva začela tudi najino pot skozi mesto, ki ponuja številne zgodbe za velike knjige različnih žanrov, od zgodovinskih, ljubezenskih do kriminalk in fantazijskih pripovedk. Mislim, da ni veliko mest v Sloveniji, ki bi imela tako bogato zgodovino, tako zagatna imena ulic in četrti, kjer se srečujejo umetniki. Celje ima vse, kar imajo veliki, a se sramežljivo drži v njihovi senci ter čaka, da ga viseči most popelje od sramežljive skromnosti do predrznih uresničenj.

Med tistimi redkimi kulturnimi ustanovami ki po najnovejšem, ostrejšem vladnem odloku še ostajajo vsaj deloma odprte za obiskovalce, so knjižnice, a so morale tudi te prilagoditi svoje poslovanje. Tako tudi Osrednja knjižnica Celje (OKC), kjer je od danes v veljavi spremenjen način izposoje knjižničnega gradiva.

Čeprav je ob novih vladnih odlokih, ki se spreminjajo iz dneva v dan, sprva kazalo, da bo del kulturnih ustanov, muzeji in galerije, še naprej odprt obiskovalce, so zdaj zanje tudi te zaprla svoja vrata.

  Da raje ustvarja kot poustvarja, je spoznal kot dijak. Danes, ko končuje magistrski študij kompozicije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, se lahko pohvali z zavidljivim opusom. Mladenič, ki prihaja iz Planine pri Sevnici, kjer deluje eden najuspešnejših zborov v šentjurski občini, najraje ustvarja prav za pevske sestave. Kot pravi, je čar v čustvih, ki jih lahko izrazijo pevci. Njegova dela izvajajo tudi glasbeni solisti, komorni sestavi in orkestri. Ko sede v dvorano in čaka na izvedbo svojega dela, včasih občuti živčno vojno. Ko odzvoni zadnji ton, ga ponavadi preplavi občutek zadovoljstva. Ta mu daje motivacijo. Trenutno trdo dela, da bi se prebil na dveletno izpopolnjevanje, imenovano Konzertexamen, pod okriljem katere od nemških glasbenih akademij.