Poletje je čas počitnic in glavnih letnih dopustov in takrat tudi poslovni in uradniški utrip nekoliko zastane, v ospredje pa pride bolj lahkotnejše dogajanje, več poudarka je na kulturnih in drugih poletnih prireditvah. Takemu obdobju v novinarskih vrstah v žargonu pravimo čas kislih kumaric, torej čas, ko se »malo ali nič ne dogaja«, časopis pa je vseeno treba napolniti. Priročna in običajna rešitev za ta čas je več terenskega dela, ki prinaša več reportaž, in tako je bilo tudi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled pisanja Novega tednika nekoč.

Kljub nekoliko muhastemu vremenu je na celjskem Starem gradu uspešno minil še en srednjeveški konec tedna v okviru projekta Živa zgodovina, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s srednjeveškimi skupinami. Tokratnemu programu so dajali ton predvsem Vitezi najemniki Celjskih grofov, ki so predstavili raznolik nabor srednjeveških vsebin. Poudarek je bil na prikazu viteških bojev.

  Umetniki so v času epidemije s svojim pogledom in ustvarjanjem svojevrstno, subtilno in družbeno angažirano komentirali dogajanje. Ker je prav, da njihova dela dosežejo čim več ljudi in sprožijo nadaljnji družbeni diskurz, bodo v večnamenski dvorani Centra Noordung v Vitanju pripravili serijo razstav, ki so jo naslovili Umetnost korone po koroni. Prva se bo v nizu razstavnega cikla predstavila Mojca Senegačnik.  

  V Žalcu so nameravali svetovni dan piva, ki ga od leta 2007 praznujemo vsak prvi petek v avgustu, obeležiti z več dogodki pri fontani. Žal so morali nekatere odpovedati, saj zanje niso pridobili pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tako odpadeta tudi težko pričakovani prireditvi »Dunking Devils zavzamejo Žalec« in »Pivski vrt Beer garden s skupino Zaka' pa ne«. A pivo bo kljub vsemu osevžujoče. Manjkale ne bodo niti nagrade.  

Spletno glasovanje za najboljšo srednješolsko pesem za malo Veroniko 2020 je končano

Ob nedavnem neurju v Občini Laško, ki je najbolj prizadelo območje Rečice, so posledice utrpeli tudi v drugih delih občine. V Radobljah je ujma močno poškodovala stanovanjsko hišo, kjer živi štiričlanska družina z dvema otrokoma. Stanje stavbe sta si ogledala statik in geolog, na terenu so bili danes tudi predstavniki Občine Laško in drugih pristojnih služb.

V ponedeljek v jutranjih urah je policistka na mejnem prehodu Imeno zaslišala hrup, ki je prihajal iz smeri bližnjega Aero kluba Imeno. Kasneje so policisti ugotovili, da je kolegica zaznala, da je šlo za tatvino letala!

Direkcija za infrastrukturo je za izvajalca gradnje navezovalne ceste od avtocestnega priključka Celje vzhod do Ljubečne izbrala družbo Gradnje Žveplan

Prebivalci Celja, še zlasti tisti, ki so najbolj občutili posledice, so še vedno pod vtisom včerajšnjega silovitega neurja, ki se je razbesnelo nad Celjem nekaj po 17. uri. Mnogi se ob tem sprašujejo, kako je mogoče, da je narasla voda tako hitro poplavila nekatera dele Celja, še zlasti pa stanovanjske bloke na Hudinji, v Milčinskega ulici.  

  V nedeljo je po daljši in hudi bolezni umrl dolgoletni velenjski župan Bojan Kontič, star 59 let. Bil je vidni član stranke SD, dolgoletni poslanec državnega zbora in državni svetnik. Od leta 2010 je županoval v »svojem« Velenju. Danes popoldne se mu bodo mestni svetniki in svetnice poklonili z žalno sejo na Titovem trgu. Od priljubljenega župana se bodo svojci in Velenjčani poslovili jutri na Pokopališču Podkraj.    

V Šentjurju so policisti in kriminalisti včeraj opravili ogled treh vlomov. Storilce še vedno iščejo.

Današnje popoldansko neurje je na širšem Celjskem povzročilo nemalo težav. Zalitih je bilo kar nekaj kleti in ogromno cest. Na terenu je še vedno veliko gasilcev, ki odpravljajo težave. Kot kažejo posnetki, je bilo najhuje na območju Hudinje.

Na Vranskem obnavljajo javno pot Brode – Tešova, ki je pretežno v makadamski izvedbi in je bila močno poškodovana najprej v neurju s poplavami in točo leta 2018, nato pa še dodatno v neurjih v začetku julija lani, zaradi česar je del javne poti od takrat zaprt za ves promet.

Računsko sodišče je v reviziji poslovanja v letu 2018 Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga izreklo mnenje s pridržkom

Ko sem nekega dne odhajal iz službe in hitel skozi središče Celja, sem se spomnil, da nujno potrebujem gotovino. Rekel sem si, da bom dvignil denar na bankomatu v Prešernovi ulici, kjer je vhod v prostore knjižne založbe, sodišča ipd. Presenečen sem ugotovil, da bankomata tam ni več, čeprav se mi je zdelo, da sem ga še včeraj uporabljal. »No, nič hudega, bom pa dvignil denar v bližini občine in upravne enote, saj je tudi ta na moji poti,« sem si rekel in odhitel naprej.

Vrabčki že nekaj časa čivkajo, da v kultni stavbi v središču Celja, kjer je od leta 1971 delovala znamenita veleblagovnica Tehnomercator (kasneje Teko) nastaja nekaj novega, nekaj zares imenitnega. Tudi številni prebivalci in obiskovalci Celja, ki se sprehajajo po Gubčevi in Lilekovi ulici, najbrž že dobro vedo, da se v tej stavbi, ki je s prenovo v zadnjem letu spot dobila privlačno podobo, dogaja nekaj vznemirljivega. Seveda, skoraj vsi vemo, da bo v njej kmalu vrata odprl Tehnopark Celje, prvi znanstveno-zabavni park v Sloveniji, ki je namenjen promociji znanosti, tehnologije in inovativnosti. Ključno vprašanje je, kdaj bo torej začel delovati in kaj se zdaj v Tehnoparku dogaja? Po ta odgovor je šla na obisk v Tehnopark naša novinarska ekipa.

  V enoti Izvir Vrtca Rogaška Slatina so v sredo zabeležili prvo okužbo z novim koronavirosum in sicer pri enem od otrok. V četrtek so okužbo potrdili še pri dveh strokovnih delavkah vrtca iz te skupine.  

V zadnjem času se v občini Šmarje pri Jelšah, predvsem na območju Krajevne skupnosti Sv. Štefan, pojavljajo primeri, ko neznanci odstranjujejo veljavno prometno signalizacijo, predvsem prometne znake, ki omejujejo hitrosti vozil.

Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec o epidemiji in novi knjigi Italija je bila prva evropska država, v kateri so nastala največja žarišča epidemije koronavirusa. Marca in aprila je v tej državi vladalo izredno stanje. Slovenski gledalci javne televizije se bomo tega obdobja spominjali tudi po prispevkih rimskega dopisnika Janka Petrovca, ki je z bogatim jezikovnim izražanjem in novinarsko spretnostjo ozaveščal in miril gledalce. V tem času je na Facebooku pisal tudi dnevniške zapise, ki so te dni izšli v knjižni obliki z naslovom Karantena. Rim. pri založbi Goga.