Minuli četrtek so v Podjetniškem centru Standard slavnostno zaključili že 5. Podjetniški trampolin. Gre za program Saša inkubatorja, ki ekipam omogoča razvoj od ideje do prodaje v šestih tednih. Na zaključni prireditvi se je pred potencialnimi investitorji in podjetniki predstavilo izbranih šest najboljših ekip.  

  Koronavirus nas je veliko naučil tudi o digitalni (ne)pismenosti Po tednih izolacije se naše življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Dnevne videokonference in virtualne klepete ponovno zamenjujejo srečanja v živo. Čeprav je pristen socialni stik nemogoče nadomestiti, smo v zadnjih tednih dodobra spoznali, da lahko delujemo in da tudi znamo delovati na daljavo. To nam omogoča sodobna digitalna tehnologija, ki jo že nekaj časa postopno spuščamo v svoje življenje. V obdobju, ko smo bili zaradi zdravstvenih razmer prisiljeni ostati doma, smo spoznali številne prednosti digitalizacije. Ves svet je deloval virtualno. Postavili so se novi temelji digitalnega tehnološkega razvoja. Danes je skoraj vsem jasno, da poti nazaj ni in da je digitalizacija nujna. Hkrati je zadnje obdobje razkrilo številne digitalne pomanjkljivosti, s katerimi se bo družba soočila.  

Območje Dobrne je tesno povezano s turizmom, ki trenutno ni ravno v najboljšem položaju. Za dobrnsko občino je tolikšnega pomena, da je tudi datum njenega občinskega praznika, s turizmom kar najtesneje povezan. Občina praznuje na 15. junij. Na ta dan se spominja nekdanje širitve turističnih zmogljivosti in nekdanjega zaključka večjih prenovitvenih del.  

V zadnjih mesecih je v velenjski občini mogoče zaznati opazno več vandalizma. Potem ko so se nepridipravi pred dnevi znesli nad trim stezo, ograjami pri šolah, stekleno ograjo na promenadi in nad števcem kolesarjev, so sredi minulega tedna oskrunili še površine gradu Šalek.

  Vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) se je sestalo s predstavniki občin Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki. Seznanili so jih z razvojem projekta vpeljave sosežiga sekundarnega goriva SRF in predstavili izvlečke dosedanjih rezultatov ocene vplivov na okolje. Poročilo o vplivih na okolje bo predvidoma zaključeno in uradno vloženo v postopek spremembe okoljevarstvenega dovoljenja v naslednjih nekaj tednih.  

Steklarna Rogaška je sredi minulega tedna prvi skupini zaposlenih že izročila odpovedi pogodb o zaposlitvi. Čeprav je vodstvo družbe sprva napovedovalo bistveno višje število presežnih delavcev, so ga z mehkimi metodami uspeli nekoliko zmanjšati.

To soboto dopoldan, od 10. do 13. ure, bo v središču Celja, na zvezdi, 21. izvedba festivala urbanih umetniških akcij Vstop prost/Admission Free. Gre za projekt članov Društva celjskih likovnih umetnikov z gosti. Predstavniki organizatorjev so na dopoldanski novinarski konferenci podrobneje predstavili letošnji festival, hkrati pa tudi posebno izdajo revije Borec, ki je posvečena 20-letnici festivala Vstop prost. 

Obdobje korone je v minulih dveh mesecih močno poseglo v ustaljeno delovanje Celjskega mladinskega centra (MCC), a so se v centru na nove čase hitro prilagodili in večino svojih dejavnosti prenesli na splet. Kljub temu da je bil MCC zaprt za obiskovalce, ni povsem sameval.

Čeprav je zaradi epidemije koronavirusa žal odpadel letošnji Festival Celjski grad, ljubitelji kakovostnih umetniških dogodkov letošnje poletje vendarle ne bodo prikrajšani za svoje užitke na enem najlepših grajskih prireditvenih prizorišč v Sloveniji. Hiša kulture Celje bo namreč od 10. do 14. junija pripravila Enkraten festival in na njem iz svojega gledališkega ter glasbenega abonmaja izvedla tri predstave in dva koncerta, ki so v njeni jubilejni sezoni odpadli zaradi epidemije koronovirusa.

Iz družbe Celjski sejem so sporočili, da razmere v državi in bližnji okolici vendarle omogočajo izpeljavo osrednjega sejemskega dogodka v Sloveniji. V teh dneh se tako v družbi pospešeno pripravljajo na organizacijo 53. Mosa. Ta bo v Celju med 16. in 20. septembrom. Koliko razstavljavcev se bo na sejmišču predstavilo in kako bodo zdravstvene razmere krojile potek sejma, pa za zdaj še ni mogoče napovedati, pravi izvršni direktor Robert Otorepec.

V Pivovarni Laško Union so potrdili informacijo, da so prodali hčerinsko družbo Vital. Podrobnosti nakupa za zdaj še ne razkrivajo, znano je že, da naj bi bilo novi lastnik proizvajalca brezalkoholnih pijač iz Mestinja podjetje Dana.

Mestna občina Celje je v zadnjih dveh tednih ocvetličila mostove, trge, terase in lokale v starem mestnem jedru Celja, enoletne gredice na javnih površinah in krožišča. Na mostove je bilo nameščenih 340 korit s 1360 pelargonijami, v devetih piramidah po mestu je zasajenih 2700 vodenk, na krožiščih in ostalih površinah pa zmajeva krila. Dela je izvedlo podjetje Simbio, s svojo enoto Vrtnarstvo.  

  Znana modna oblikovalka Barbara Repinšek je od septembra lani pripravljala kreacije, s katerimi je želela svoje delo predstaviti na modni reviji. Skice so bile začrtane, blago je bilo izbrano in ukrojeno. Načrte je prekrižal koronavirus. V kaj so se prelile ideje, med drugim navdihnjene z zgodovino knežjega mesta, prikazuje razstava na Krekovem trgu.  

Informacijska točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra (MCC), je danes virtualno izvedla tradicionalni Festival prostovoljstva, ki ga izvaja skupaj z Mestno občino Celje. Na dogodku, ki ga je MCC pripravil na YouTube kanalu in Facebook strani ter Infopentlji, so razglasili deset letošnjih naj prostovoljcev v različnih starostnih kategorijah.

V veliki dvorani Narodnega doma Celje je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot arhitektu Janku Hartmanu, ki je pomembno zaznamoval podobo mesta, podelil naziv častni meščan Celja. Podelil je tudi zlati grb, tri srebrne in tri bronaste ter šest kristalnih celjskih grbov. Zaradi vladnih ukrepov je bila slovesnost, ki bi morala biti na dan občinskega praznika, 11. aprila, prestavljena za dva meseca in izvedena ob manjšem številu povabljencev in gostov.

Od včeraj, 3. junija 2020, je pogrešan 82-letni Milan Špec iz Žalca.

  Po 1. juliju lani, ko je dolgoletnega direktorja Marjana Jakoba zamenjal dotedanji direktor šmarske kmetijske zadruge Vinko But, se je v Mlekarni Celeia marsikaj spremenilo. Ukrepi, ki jih je sprejelo novo vodstvo, so med nekaterimi zaposlenimi in tudi v javnosti dvignili nekaj prahu, vendar letošnji poslovni rezultati potrjujejo, da so bili pravi. Mlekarna namreč letos kljub drugačnim pogojem poslovanja, h katerim jo je prisilil čas epidemije, posluje dobro. Prve štiri mesece je zaključila z dobičkom in pozitiven rezultat bo po napovedih direktorja Vinka Buta imela tudi ob koncu leta.  

 »Niti za roko ga nisem smela prijeti. Popravljal si je masko, me sicer poslušal, a mi vmes večkrat pokazal, da želi nazaj v svojo sobo, v okolje, ki ga je vajen in kjer lahko sproščeno diha. Srce parajoč pogled. Obisk v soboto je bil boljši. Sicer je bilo vse enako, ista pravila. Bog mi pomagaj, neodgovorna kot sem, sem jih prekršila. Prijela sem ga za roke, mu pregnetla vsak prst in kite na dlani ter ›naštimala‹ Slaka. Danes ima rojstni dan, zato sem si izprosila še en termin za obisk. Če spoštujem pravila, mu ne smem stisniti roke, kaj šele, da bi ga poljubila …« To je del čustvenega zapisa Mateje Mušič – Gorenšek, ki ga je na Facebooku objavila po obisku svojega očeta v enem od domov za ostarele na Celjskem.  V tiskani izdaji Novega tednika tudi o tem, kako takšni ukrepi, kjer so omejeni dotiki in telesna bližina vplivajo na psiho svojcev in starejših in kaj pri tem opozarjajo v združenju za kakovostno starost Srebrna nit.  

Prebivalci Dolenje vasi pri Preboldu so dolgo čakali na ureditev zelo prometnega in tudi slabo preglednega križišča na regionalni cesti Latkova vas–Trbovlje. Po napovedih naj bi izbran izvajalec del na tem mestu do sredine julija že uredil krožišče.

  Ob izbruhu koronavirusa je bilo na prvem mestu preprečevanje zdravstvene krize. Zdaj ko se številke novookuženih in težko bolnih zmanjšujejo, so oči uprte v ponovno oživljanje gospodarstva. Kot kažejo nekatere raziskave, se ljudje bolj kot tega, da bi zboleli, bojijo, da bi izgubili delo. »Pri delodajalcih je v zadnjih desetletjih malo socialnega čuta, da bi med krizo zaščitili svoj kader, kar je v primerjavi s preteklostjo zagotovo šibka točka. Žal so na prepihu tudi usposobljeni zaposleni. Gre za ravnanje, ki ga je s seboj prinesel kapitalizem, kaj drugega je težko reči. Pameten delodajalec, ki dela na dolgi rok in verjetno ima neke rezerve, bo ključne zaposlene zadržal.« Tako trenutne razmere na trgu dela vidi prof. dr. Ivan Svetlik, sociolog in univerzitetni profesor, ki je bil minister za delo, družino in socialne zadeve v času prejšnje krize. Pojasnjuje, da je učinek državnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva težko napovedati, saj s takšnimi razmerami še nismo bili soočeni.