Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.  

V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje predstavljena življenje in literarno delo konjiške meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju.

Ujeta v svobodi je izpoved Celjanke, ki zaradi ukinjenih letov ob začetku svetovne pandemije ostane ujeta na Salomonovih otokih. Sama se znajde v tropskem raju, med neznanimi ljudmi in njihovimi običaji. Prepuščena je svoji iznajdljivosti. Z izostrenim pogledom in veščim peresom novinarke v knjigi s potopisno natančnostjo bralce popelje na odisejado po Avstraliji, Havajih, Fidžiju, Salomonovih otokih. A njena pot ni le fizično potovanje od točke a do točke b, je tudi precej pomembnejše potovanje do globine svojega jaza.  

  Šolski center Šentjur, ki dijake in študente izobražuje z znanji s področja prehranske verige, v letošnjem letu obeležuje 111 let delovanja. Jubilej je obeležil s slovesnostjo v Ipavčevem kulturnem centru, kjer je direktor mag. Branko Šket iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejel zahvalo za uspešno delo.  

Vlada je na včerajšnji seji za novo državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade imenovala Polono Rifelj. Mandat bo nastopila z 20. oktobrom.  

Potem, ko so ljudje postajali vse bolj nejevoljni zaradi vsakodnevnih prometnih zamaškov na Ljubljanski cesti in v Čopovi ulici, in ko so stanovalci grozili tudi z zaporo ceste, so odgovorni sklenili, da se v Medlogu umakne popolna zapora.    

Včeraj, nekaj pred 14. uro, se je v enem izmed podjetij v Žalcu zgodila tragična nesreča, v kateri je umrl 44-letni delavec.

  V primerjavi z lanskim letom se je število otrok, ki jih starši šolajo na domu, več kot podvojilo. Če so starši pred leti takšno izbiro izobraževanja za svoje potomce izbrali zaradi izjemnih zdravstvenih okoliščin ali ker so bili dolgo časa odsotni zaradi službenih potovanj, so v zadnjem obdobju med razlogi tudi okoliščine, povezane z epidemijo koronavirusa. Si starši zaradi tega nakopljejo več dela ali se želijo obremenitvam izogniti? Kaj o delu doma naposled pokažejo izpiti? In ali je v družinskem okolju možno poskrbeti za dovolj dobro socializacijo ter kaj se z njo v zadnjem času dogaja pod šolsko streho?  

Po različnih zapletih pri tehničnih in birokratskih postopkih Ministrstvo za okolje in prostor nadaljuje sanacijo onesnažene zemljine vrtcev v Mestni občini Celje. Potem ko so bili v letih 2019 in 2020 sanirani štirje vrtci, je letos in prihodnje leto predvidena sanacija treh, in sicer enot Center Vrtca Tončke Čečeve, Iskrica Vrtca Zarja in Luna Vrtca Anice Černejeve. Hkrati bodo obnovili tudi otroško igrišče ob Savinji.

V Celju bo od jutri, 13. oktobra, še ena zapora prometa. Zaradi del bo namreč na 100 metrov dolgem odseku Levstikove ulice od Gimnazije Celje - Center do križišča z Vrunčevo ulico polovična zapora. Ulica bo prevozna iz smeri centra mesta proti avtobusni postaji, za tiste, ki se bodo pripeljali iz smeri avtobusne postaje, pa bo urejen obvoz po Vrunčevi, Oblakovi in Kersnikovi ulici, pojasnjujejo v Mestni občini Celje. Predvidoma 27. oktobra pa bodo v Levstikovi ulici uvedli popolno zaporo prometa, ki bo veljala dva tedna.

Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda velja za najstarejšo v velenjski občini. Svečano so jo odprli na dan mladosti, 25. maja, leta 1960, ko se je začela pisati nova čudovita zgodba znanja, radosti in otroškega veselja. Epidemija je lani sicer preprečila veliko praznovanje, a ni ustavila kreativnega ustvarjanja. V počastitev visokega jubileja so učitelji in učenci pripravili svojevrstno avtorsko čestitko. Jutri, v torek, vabijo na večer glasbe, plesa in mladostniške norosti.  

Rado Pezdir razgalja sprego politike, kriminala in gospodarstva, ki je skoraj pripeljala do kolapsa države. Ekonomist dr. Rado Pezdir je prejšnji teden predstavil svojo novo knjigo »Vzporedni mehanizem globoke države«. O vsebini obsežnega dela je spregovoril v velikem intervjuju za Reporter.

V Žalcu je bilo v soboto mogoče čutiti bavarski utrip. Tržnica pri fontani piva se je že petič spremenila v prizorišče Savinjskega Oktoberfesta. Pivo, klobase in preste so po letu premora ponovno privabili številne ljubitelje piva, ki so se ob živi glasbi in zabavnih igrah veselili do jutranjih ur. Bavarcem se je zagotovo kolcalo po vsem tem. Zaradi epidemije so namreč že drugo leto zapored odpovedali svoj Oktoberfest, medtem ko ga je Savinjčanom ob zagotavljanju vseh zaščitnih ukrepov uspelo uspešno spraviti pod streho.

Zdenka in Rajko Jamnikar sta »sveža« upokojenca, ki sta pogumno in z nasmehom zakorakala v novo življenjsko obdobje. Na Dobrovi pri Celju sta našla svoj košček zemlje, na katerem sta postavila leseno hiško in si ustvarila topel dom, od koder se je vedno širila le dobra volja. Požar, ki je na septembrsko nedeljo izbruhnil v drvarnici ob hiški, jima je v nekaj minutah vzel vse imetje. Vzel jima je dom.  

  V Železarskem muzeju na Teharjah je na ogled razstava ob skorajšnji 210. obletnici šolstva v omenjenem kraju in ob 150-letnici postavitve osnovne šole. Ob tem so na novo zasnovali tudi razstavo o koseški skupnosti, o zanimivem družbenem sloju, o katerem se po prepričanju ene od soavtoric razstav ne govori prav veliko.  

Braslovčani so v soboto zavrteli časovni stroj v čas, ko so na gradu Žovnek še živeli Celjski grofje. S srednjeveškim dnevom, kakor so poimenovali to tradicionalno prireditev, so obudili živahno dogajanje na gradu nekoč, ko so glavno besedo imeli vitezi, grajska gospoda in drugi nič manj pomembni takratni prebivalci, kot so bili rokodelci, obrtniki, slikarji, plesalci in drugi. Dogajanje, katerega namen je opozoriti na vedno bolj obnovljen grad Žovnek, je na njegovo dvorišče privabilo pisano množico obiskovalcev, ki so bili nad vrvežem več kot navdušeni.

    Ali ureditev parka na območju, ki je domačinom znano po imenu Križ, ohranja zelene površine ali jih z umestitvijo igrišč, parkirnih mest, kavarne, otroških igral in drugih vsebin pravzaprav zmanjšuje? To je bilo eno od vprašanj na javni spletni predstavitvi mestnega parka. Tega želi Občina Šentjur v naslednjih letih urediti po delih. Prvi del gradnje bi se morda lahko začel že prihodnje leto.    

  Letošnjo jesen se v Kozjanskem parku s prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka že 22. poklanjajo visokodebelnim travniškim sadovnjakom. Dogodki so se tokrat začeli že 3. oktobra, najbolj odmeven sejemski del pa bo danes in jutri, 9. in 10. oktobra.  

Gasilstvo v Celju letos praznuje 150-letnico, preteklo soboto je bil v Celju tudi plenum Gasilske zveze Slovenije, na katerem so gasilci govorili o preteklih dosežkih in načrtih. Slovensko gasilstvo naslednje leto čaka eden največjih izzivov, organizacija mednarodne gasilske olimpijade v Celju. Ni skrivnost, da je koronačas vplival tudi na delovanje gasilcev, tako poklicnih kot prostovoljnih. Okužbe so zarezale tudi v njihove vrste. A so ves čas ohranili visoko raven zaščitnih ukrepov. Epidemija je vplivala na njihovo delo, a ni zmanjšala števila nesreč, zaradi epidemije ni bilo manj neurij, poplav ali požarov. Gasilci in gasilske so bili poleg reševalcev vedno prvi na kraju dogodkov. Ni čudno, da jim državljani Slovenije najbolj zaupamo. Visoko zaupanje jim veliko pomeni, a samo to more izboljšati njihovega položaja. Tega mora izboljšati država. Že nekaj let se namreč gasilci borijo za boljši položaj tako na področju prostovoljstva kot poklicnega dela. Jim bo uspelo? Čas bi že bil.  SIMONA ŠOLINIČ, foto: ZSPG