»Pred štirinajstimi leti sem zaprla poglavje svojega življenja in potegnila črto. In začela na novo, kot začenja nekdo pri 20 letih. In to z dvema otrokoma. Pri štiridesetih letih svojega osebnega in poslovnega življenja nisem začela ›iz nič‹, ampak iz minusa. Nikoli nisem za svoje stanje nikogar obsojala, niti nekdanjega partnerja. Vedno sem rekla, da sem se od njega ogromno naučila, če ne drugega, tega, da moram biti drugačna,« svojo zgodbo povzame Slatinčanka, ki izhaja iz preproste kmečke družine, v kateri se je rodila kot tretji otrok.
Evropska komisija je lani izdala študijo, v kateri navaja, da je 20 odstotkov evropskih podjetij žrtev prisluškovanja. V nekaterih državah, na primer Nemčiji, Franciji in Italiji, je ta odstotek še višji. Število prisluškovanj, to je podatek, kolikokrat nekemu podjetju prisluškujejo, se vsako leto poveča za 50 odstotkov. Škoda, ki jo prisluškovanje povzroča evropskemu gospodarstvu, znaša na leto 60 milijard evrov. »Številke so res velike, prisluškovanje je bolj razširjeno, kot si javnost predstavlja,« pravi Primož Sukič, ki od lani podjetjem ponuja rešitev. Izdelal je protiprisluškovalno komoro, ki je v celoti plod njegovega znanja in je trenutno s svojo edinstvenostjo ter učinkovito rešitvijo najboljša na svetu.
Na svetu je približno 2,5 milijona obolelih z multiplo sklerozo (MS), v naši državi jih je po ocenah približno 3.500. V Združenje multiple skleroze Slovenije je bilo konec leta 2019 včlanjenih 2.123 obolelih. Čez dva dni, 30. maja, bo svetovni dan multiple skleroze, pri čemer bo letošnje obeleževanje zaradi koronavirusa precej drugačno kot v minulih letih. Tudi v celjski podružnici MS so se morali odreči mnogim načrtovanim prireditvam in projektom.
»Letos bom tako kot vsa leta doslej del dopusta preživel na grškem otoku Karpatos, del pa na jadranju med hrvaškimi otoki. Načrtujem tudi obisk katerega od poslovnih kolegov v Dubaju ali ZDA, najbrž bo treba iti še na kakšno službeno pot v Azijo,« napoveduje Matej Knaus, ustanovitelj in generalni direktor mednarodnega turističnega podjetja Palma. Trdno je prepričan, da so takšni njegovi načrti povsem sprejemljivi in da mu jih bo uspelo uresničiti. Turizem je v preteklih mesecih zastal, ampak svet se ni ustavil, pravi. Komaj čaka 1. junij, ko bodo turistične agencije spet lahko odprle vrata svojih poslovalnic.
Matej Knaus, ki je tudi predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije in član upravnega odbora Evropskega združenja turističnih organizacij, razmere v domačem in mednarodnem turizmu zelo dobro pozna. V to dejavnost je vpet že zelo dolgo, saj bo konec leta preteklo že trideset let od takrat, ko je ustanovil Palmo in se s pomočjo peščice sodelavcev podal na takrat najbrž negotovo pot. Njegove napovedi, kam in kako bomo v prihodnjih mesecih potovali, se zdijo zelo optimistične. »Ampak so povsem realne,« zatrjuje.
Je kriza, ki jo doživlja turizem, največja doslej?
Seveda, absolutno. Takšne krize še nisem doživel, pri čemer delam v turizmu že zelo dolgo. Bilo je sicer veliko različnih kriznih dogajanj, ki se jim je turizem dokaj hitro prilagodil. Tokrat pa se vsi sprašujemo, kakšna bo nova realnost. Res je, da se bo tudi tej novi realnosti treba prilagoditi, vendar gre tokrat za krizo, ki ni zajela samo ene regije ali ene celine, ampak ves svet.
JANJA INTIHAR, foto: SHERPA
Če bi bili normalni in ne korona časi, bi v Celjskem mladinskem centru (MCC), v okviru Informacijske točke EU Europe Direct Savinjska že izvedli tradicionalni festival prostovoljstva, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Mestno občino Celje. Lani je bil namreč ta dogodek že v drugi polovici aprila, na dvorišču MCC. Letos ga v fizični obliki zaradi znanih razlogov ne bo, kdaj bo pa virtualni izvedba, pa še ni znano.
»Tudi naša knjižnica je bila od sredine marca do konca aprila zaprta za obiskovalce. To obdobje je bilo čudno in po svoje težko. Zaposleni so najprej porabili lanski dopust, večina je bila potem tudi na čakanju. V vsem tem času smo imeli dežurstva, saj smo uporabnike usmerjali na elektronske storitve in promoviranje virtualnih vsebin tudi v okviru združenja slovenskih splošnih knjižnic,« je o obdobju »korone« povedal Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, ki je s svojima enotama v Rimskih Toplicah in Radečah vrata odprla po prvomajskih praznikih.
V tokratnem pregledu pisanja Novega tednika v zgodovini smo se vrnili v leto 1975 in v našem digitalnem arhivu prebrskali, kako smo takrat pisali o praznovanju dneva mladosti, 25. maja. In sicer smo to pregledali v številkah NT, ki sta izšli 21. in 29. maja. Prav tako smo izbrali še nekaj drugih dogodkov, ki smo jim v takratnem časopisu namenili večjo pozornost. Med drugim je bil takrat v Celju Mednarodni mladinski pevski festival, ki je bil za tiste razmere izjemno velika prireditev.
Epidemija v zadnjih dveh mesecih je nekoliko zmanjšala število udeležencev v prometu, a je »izstrelila« kršitelje, saj se je število kršitev povišalo. Zaradi epidemije tudi ni bilo pravega prehoda v motoristično sezono. Na cestah se je tako naenkrat pojavilo ogromno motoristov, ki določene cestne odseke uporabljajo tudi za divjo vožnjo, »polaganje ovinkov« in preizkus svojih sposobnosti. Ena takšnih cest je cesta Prebold–Marija Reka–Trbovlje. V samo petih minutah smo bili na tej cesti priča najmanj desetim ogrožanjem varnosti zaradi prehitre vožnje motoristov in napačnega prehitevanja.
Nikoli nisem verjel tistim, ki trdijo, da se zbiranje kovancev splača. A sem predlani njihove trditve vzel kot izziv in leto dni zbiral »dvojke«. Res se je nabralo ravno prav denarja, da sem si lahko privoščil krajše potovanje. Izbira ni bila lahka, saj me je tako kot najbrž večino ljudi vleklo na vse strani. Želel sem spoznati nekaj novega, novo kulturo, nekaj, kar je drugačno od tipično evropejskega, a vendar blizu. Odločil sem se za mesto, ki v sebi nosi bogato zgodovino in kjer se stikata vzhod in zahod, Evropa in Azija. Mesto je v svoji zgodovini dobilo številna imena – Bizanc, Konstantinopel, Istanbul in Carigrad. Meni najljubše ime je Istanbul. Obiskal sem ga septembra lani.
Celjski sejem je pozval vlado, naj čim prej sprejme dodatne ukrepe za ohranitev sejemske dejavnosti v Sloveniji. Organizatorji sejmov so bili ob razglasitvi epidemije med prvimi, ki so morali ustaviti delo, in vse kaže, da bodo zadnji, ki bodo lahko spet začeli poslovati. To naj bi se po nekaterih napovedih zgodilo šele v začetku prihodnjega leta. Škoda bo ogromna, zaradi odpovedi dogodkov so se podjetja, ki se ukvarjajo s sejemsko dejavnostjo, in tudi tista, ki so z njo povezana ali od nje odvisna, znašla tik pred propadom, opozarjajo Celjani. Letos pričakujejo najmanj 80-odstotni upad prihodkov.
Da bi planincem lahko ponudili vsaj kakšno pijačo in zagotovili začasne prostore za oskrbnika, so se člani Planinskega društva Celje – Matica s še nekaterimi prostovoljci na Okrešlju lotili postavitve manjše lesene hiške. Na priljubljenem planinskem cilju, kjer je koča novembra lani pogorela, iz lesenih palet urejajo tudi mize, klopi in ležalnike, tako imenovano »okrešeljsko plažo«. Tako si bodo ljubitelji gora lahko odpočili in uživali v razgledu na mogočne vršace.
Jutri in v četrtek bodo policisti na kar 629 lokacijah v Sloveniji izvajali tako imenovani maraton nadzora hitrosti. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da policisti na dan nadzora ugotavljajo zelo malo prekoračitev hitrosti, kar je tudi glavni namen akcije.
Ob zaključku del obnove zemljine na otroškem igrišču, Vrtec Zarja, njeno enoto Ringaraja v Nušičevi ulici, dopoldan obiskal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in se ob tem srečal s celjskim županom Bojanom Šrotom. Država je namreč v minulih mesecih sanirala kontaminirano zemljino v tej enoti vrtca, poleg tega pa še v enoti Mavrica, Vrtca Anice Černejeve.
»Moja služba ima dinamiko družine,« nam je dejala, ko smo se dogovarjali za intervju. Zgovorna, optimistična, zelo strokovna in z izjemnim čutom za ljudi. Anja Medved je strokovna delavka v Zavetišču za brezdomce v Celju, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Končuje tudi magistrsko stopnjo študija psihosocialne pomoči. Ob visokem čutu za ranljive skupine ohranja pri svojem delu visoko mero avtoritete. Stanovalci zavetišča jo cenijo, so kot družina, vedo, da jim bo pomagala, a tudi, da zahteva upoštevanje hišnega reda in pravil. Varnost, podpora in pomoč so vrline celjskega zavetišča za brezdomce, v katerem je trenutno 24 stanovalcev, ki potrebujejo drugi dom, saj so se njihova življenja zaradi različnih težkih okoliščin obrnila na glavo.
Celoten intervju je objavljen v tiskani številki Novega tednika.
Včerajšnja seje občinskega sveta Laško, prva po razglasitvi epidemije, je minila v drugačnih okoliščinah kot sicer. V Modri kongresni dvorani je bila s spremenjeno razporeditvijo miz urejena varnostno razdaljo, svetniki so nosili maske, poskrbljeno je bilo za razkuževanje rok. Vpliv epidemije koronavirusa je tudi vsebinsko zaznamoval potek seje.
Seveda bi bilo zelo čudno, če bi doba koronovirusa, v kateri smo (kot kaže pa se počasi vendarle končuje), minila brez odziva karikaturistov. Še vsakemu pomembnemu in tudi vsakdanjemu družbenemu dogajanju, odkar se je karikatura uveljavila kot novinarska zvrst, so karikaturisti dali svoje, le kako bi lahko bilo pri koroni drugače. In prav tako bi bilo zelo čudno, če pri ustvarjanju karikatur na temo korone ne bi sodeloval Bori Zupančič, legendarni celjski umetnik in izvrsten karikaturist, eno najbolj prepoznavnih imen tega žanra. Svoje stvaritve je objavljal v vodilnih slovenskih, a tudi nekdanjih jugoslovanskih časopisih, kar precej je nekoč sodeloval tudi z Novim tednikom.
Po podatkih Eurostata je v upravah, upravnih odborih oz. nadzornih svetih v slovenskih podjetjih približno 28 odstotkov žensk. Gre za dame, ki zmorejo in si upajo. In ki težave pri krmarjenju med dvema svetovoma, poslovnim in zasebnim, razumejo kot izziv. Med njimi je tudi Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne Celje.
Med domovi za starostnike, kjer nimajo še nobene potrjene okužbe z novim koronavirusom, je tudi Dom upokojencev Trbovlje z enoto v Preboldu. Tam že ves čas uspešno izvajajo vse predpisane zaščitne ukrepe. Čeprav se z okužbo za zdaj na srečo še niso srečali, imajo pripravljeno izolacijsko sobo, kamor bi ob znakih okužbe z novim virusom lahko takoj premestili morebitne okužene stanovalce.
