Na pobudo Občine Šentjur letos tudi na nacionalni ravni obeležujemo leto Josipa Ipavca, domoljuba, zdravnika in skladatelja. Raziskovalec ddr. Igor Grdina, ki je življenje in delo Josipa Ipavca med drugim raziskoval za novo knjigo, je pojasnil, da so bila dela tega skladatelj, ki je ustvarjal v Šentjurju, daleč od tedanjega središčnega dogajanja, izvedena na številnih tujih odrih. »Josip Ipavec je vsekakor imel svoj glas. To, da je doma slabše prepoznaven, ni odraz kakovosti njegovih del, ampak samozagledanosti tistih, ki so odločali o uprizoritvah. Sedaj je k sreči drugače.« V letošnjem letu številne prireditve v čast temu umetniku ne bodo izvedene le na lokalni in državni ravni, ampak tudi v mednarodnem prost  

Prizori, ki v teh dneh še posebej razburjajo nekatere prebivalce žalske in polzelske občine, so številni pasji iztrebki na pločnikih, bankinah cest in sprehajalnih poteh. »Če se s sprehoda vrnemo, ne da bi imel kateri družinski član pobližje srečanje s pasjim kakcem, smo lahko že veseli. Toliko kot jih je v zadnjih mesecih, ne pomnim, da bi jih bilo kdaj,« pravi ena od Polzelank. Nič manj niso nad tem ogorčeni Žalčani, ki so se o tem celo razpisali na družabnem omrežju. Da so nepospravljeni pasji iztrebki kljub gosti mreži košev še vedno težava, so potrdili v obeh občinah.

Celjski mestni svet se je danes sestal na prvi seji v tem letu. Med drugim se je seznanil s pripravo nove pokrajinske zakonodaje, potrdil kandidate za letošnje celjske grbe, sprejel sklep o razglasitvi Pelikanove hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena. Po burni razprava pa tudi odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) GAS 5, južni del, ki podjetju EMO Orodjarna omogoča gradnjo novih proizvodnih objektov na območju Delavske ulice, čemur pa nasprotujejo tamkajšnji prebivalci.

NPU na osmih hišnih preiskavah zaradi suma zlorabe položaja, s katero je bila povzročena premoženjska škoda v višini več kot 30 mio. evrov

Danes dopoldne je izbruhnil požar v hiši v naselju Debro na območju Laškega. 

Po sprostitvi vladnih ukrepov je v minulih dneh svoja vrata za obiskovalce znova odprl tudi Tehnopark Celje, javni zavod za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti.

Kamen z Lune v Sloveniji še do aprila   Po sušnih zadnjih mesecih lanskega leta je začetek letošnjega za Center Noordung iz Vitanju katastrofalen, pravi direktor Dominik Kobold. Zaradi epidemije novega koronavirusa je bil center že več mesecev zaprt. Februarja je  sicer spet odprl vrata, a bo delovanje zaradi številnih ukrepov za zajezitev virusa močno okrnjeno.  

Med ljudmi se širi nemalo informacij in veliko nasprotujočih si trditev glede okoljskih vplivov, ki jih povzročajo električna vozila. Če nekateri trdijo, da električna vozila pri delovanju ne povzročajo izpustov, so drugi na popolnoma nasprotni strani in menijo, da zgolj proizvodnja baterijskih sklopov in ravnanje z njimi po preteku življenjske dobe povzročita večje negativne vplive na okolje kot uporaba vozila s konvencionalnim pogonom v celotnem življenjskem ciklu.  

Kot osnovnošolec je Celjan Žan Žvižej (1995) s prijatelji kdaj posnel kakšen kratki film, občasno se je sam posnel med igranjem violine in kitare, ki se ju je pridno učil v glasbeni šoli, ali pa je s kamero zabeležil družinski dopust. Vse posnetke je skrbno zmontiral in ugotavljal, da ga to delo vedno bolj zanima. Ugotovil je, da je v okviru filmskega oddelka na AGRFT v Ljubljani mogoče študirati tudi filmsko in televizijsko montažo. Ni dolgo razmišljal, po končani Gimnaziji Celje – Center, kjer se je prav tako loteval različnih filmskih projektov, je opravil zahtevne sprejemne izpite na akademiji in nedavno magistriral kot odličen študent. V času študija je nabral številne izkušnje in spoznal ljudi, ki ga radi povabijo k sodelovanju pri različnih projektih. Danes sodi med najvidnejše člane mlade slovenske generacije filmskih ustvarjalcev. Letos je med prejemniki celjskega kristalnega grba.

ZREČE – Slovenija je bogatejša za dve mesti. Po novem jih imamo 69. Vlada je namreč status mesta podelila še Lenartu v Slovenskih goricah in Zrečam. Te so se sicer za mesto samooklicale že oktobra 1987, ko so se začela prizadevanja za samostojno občino.  

Tako kot v nekaterih drugih slovenskih mestih so tudi v Celju včeraj starši in otroci na mirnem pohodu skozi mesto zahtevali odprtje šol za vse otroke. Te so se pred tednom odprle, a le za otroke prvega triletja. V nekaterih regijah so bile odprte le nekaj dni.

Z današnjim dnem je vodenje območne službe zavoda za zaposlovanje v Celju prevzela Dubravka Milovanović, ki je tako nasledila dosedanjo direktorico Alenko Rumbak. Ta je ponovno kandidirala za mesto direktorice, a ni bila izbrana, ostaja pa zaposlena na zavodu. Pravi, da razlogov za neizbor ne pozna.  

V rdečih regijah bo v ponedeljek približno 80 odstotkov šol vendarle odprtih za učence prve triade! Učitelje bodo namreč na koronavirus testirali še pred začetkom pouka. Ostali bodo imeli pouk na daljavo.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in nagrade celjskega mestnega sveta je na današnji seji obravnavala 15 predlogov za prejemnike priznanj Mestne občine Celje v letu 2021. Mestnemu svetu je v sprejetje predlagala podelitev dvanajstih priznanj – naziva častni meščan, treh zlatih celjskih grbov, enega srebrnega in bronastega in šest kristalnih celjskih grbov. Nominiranec za častnega občana je mag. Franc Pangerl, dolgoletni predsednik upravnega odbora Celjskega sejma.

Tudi v Velenju testiranje šolnikov v ponedeljek V Velenju so sprva načrtovali obvezno tedensko testiranje učiteljev in vzgojiteljev organizirati že v nedeljo, kar bi pomenilo, da bi se učenci prvega triletja že v ponedeljek lahko vrnili v šolo. A to kot kaže, ne bo mogoče. Vodja aktiva velenjskih ravnateljev, mag. Aleksander Vališer, je namreč danes sporočil, da so po prispeli  okrožnici ministrstva za izobraževanje nedeljsko testiranje preklicali.  

»Načini vodenja se morajo spremeniti,« pravi Medeja Lončar. Celjanka, ki se je že pred leti ustalila v Ljubljani, a se še vedno rada vrača v knežje mesto. Je ekonomistka, ki je svoje prve delovne izkušnje nabirala v medijih. Je ženska, ki jo ženeta napredek in razvoj. Ne pozna lenarjenja in obožuje potovanja. Koronakriza je dodobra spremenila njen vsakdan, a kot pravi, ni vse tako črno. Pozitivne plati trenutnega stanja zna poiskati tako v poslovnem svetu kot v zasebnem življenju.  

Letošnji dobitnici priznanja Artemida, ki ga Združenje Manager podeljuje posameznicam, ki so »prebile stekleni strop« in prvič prevzele najvišji vodstveni položaj v gospodarski ali pomembni negospodarski družbi, sta Mojca Leskovar, predsednica uprave laške Thermane, in Nataša Kraškovic, direktorica celjske družbe Alpeks. S podeljevanjem tega priznanja si združenje že nekaj let prizadeva za bolj uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih mestih v gospodarstvu.  

Tradicionalni celjski festival kratkega neodvisnega filma, Filmfest treh zvezd (predviden je bil decembra lani) je bil zaradi aktualnih epidemioloških razmer tokrat izveden na spletu in ne v živo v Mestnem kinu Metropol, kot to je to bili običaj v minulih letih. Premierna projekcija filmov in razglasitev zmagovalcev je bila dopoldan, popoldan (16:50) si jo bo mogoče v ponovitvi ogledati tudi na Televiziji Celje.

Te dni odmeva cena zdravljenja covidnih bolnikov in da bolnišnice dobijo za to visoke zneske. Od 8 tisoč do 46 tisoč evrov, odvisno od bolezenskega stanja bolnika. Popolnoma razumljivo je, da vsak bolnik stane. Treba je razumeti, da so bolnišnice morale svoje delo popolnoma reorganizirati, povečati število oddelkov, urediti ekipe za kar dve urgenci, vmes so zbolevali tudi zaposleni, kar je pomenilo še dodatne obremenitve. A samo za primerjavo: domovi za starejše so za stanovalce s težjim potekom bolezni, ki potrebujejo kisik, infuzijo, antibiotike in protivnetna zdravila v obliki injekcij, od zdravstvene blagajne v povprečju do 1. januarja prejeli 76,08 evra na dan, po tem datumu prejemajo 81,15 evra na dan. (SIMONA ŠOLINIČ)

Svetniki Občine Šoštanj so na današnji seji poslušali argumente za in proti sosežigu predelanih odpadkov ali SRF goriva v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Po štirih urah in pol so projekt sosežiga soglasno zavrnili.