Poročilo o poslovanju matične družbe in celotne skupine v letošnjih prvih šestih mesecih je objavil tudi Unior. Podatki razkrivajo, da je skupina zabeležila boljše poslovne rezultate kot »mati«, ki jo še vedno pestijo visoki dolgovi in upa, da bo s prodajo nepotrebnega premoženja nekoliko izboljšala finančno stanje. Matična družba je ob nekoliko slabših prihodkih od prodaje kot v enakem lanskem obdobju prvo letošnje polletje zaključila z izgubo, ki je znašala 1,2 milijona evrov. Celotna skupina je imela dobiček v višini 4,6 milijona evrov.

  V Občini Rogatec so se pred nekaj meseci razveselili odprtja nove enote doma starejših, ki omogoča, da lahko domačini jesen življenja preživljajo v domačem kraju. »Zaposleni v enoti doma skrbijo za 35 oskrbovancev, vse zmogljivosti so zasedene. Zakon o dolgotrajni oskrbi spodbuja še, da starejši ljudje čim dlje ostanejo na svojem. Zato ima naša občina posluh tudi za dejavnost pomoči na domu,« je povedal župan Martin Mikolič. Vodstvo občine ima v zadnjem času polne roke dela z načrtovanjem podjetniškega inkubatorja, ki naj bi zaživel v nekdanjih prostorih Mesnin Žerak.  

Letošnji Pikin festival, največji slovenski dogodek za otroke in družine pri nas, bo imel slogan Na zeleno barvam svet. Obiskovalce bo osveščal o nujni skrbi za okolje, smotrni rabi in ponovni uporabi različnih izdelkov, trajnostno naravnanih ukrepih in sobivanju z naravo. Mlajši obiskovalci se najbolj veselijo druženja s simpatično in nagajivo Piko Nogavičko, ki jo bo tudi letos upodobila Ema Kač. Pravi, da je Pika zanjo navdihujoč lik, ker ostaja zvesta sebi in nas opominja, kako pomembno je ohranjati otroško radovednost in veselje do življenja.

Čeprav so lanske avgustovske poplave vsaj za trenutek ustavile dela in prekrižale marsikateri načrt v krajih ob Savinji, v Občini Žalec vztrajno nadaljujejo s svojimi naložbami. »Zelo sem vesel, da se občina razvija in da število prebivalcev v njej narašča. Trudimo se, da lahko ljudje kakovostno preživljajo prosti čas, da imamo dovolj igral ter sprehajalnih in kolesarskih poti,« je pred današnjim občinskim praznikom povedal žalski župan Janko Kos. V naslednjih letih bo največji projekt občine gradnja kanalizacije v Zabukovici, še vedno pa odprtih ostaja več vprašanj, povezanih s popoplavno obnovo. Med drugim še vedno ne vedo, kdaj bo poskrbljeno za poplavno varnost, kdaj se bo začela gradnja mostu v Grižah in ali bo velikanski kup gramoza iz tretje cone Arnovskega gozda vendarle odstranjen.

Danes so uradno odprli skoraj 11-kilometrsko državno kolesarsko povezavo med Celjem in Žalcem, ki vodi od celjske Špice do mosta čez Savinjo v Šeščah. Ob celjskem županu Matiji Kovaču in žalskem županu Janku Kosu je zbrane nagovorila tudi ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.

Konec lanskega novembra je Cinkarna Celje v svojem poslovnem poročilu zapisala, da v letu 2024 načrtuje 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4 milijone evrov čistega dobička. Takšen načrt je temeljil na takratnem dogajanju na trgu, ko so zaradi uvoza cenejšega pigmenta titanovega dioksida iz Kitajske cene tega njenega osrednjega izdelka padale, cene surovin, ki jih uporablja pri proizvodnji, pa rasle. Ker so se razmere spremenile, saj je Evropska unija uvedla carine na uvoz iz Kitajske, je cinkarna spremenila svoje napovedi. Letos naj bi ustvarila več prihodkov, kot je načrtovala, in tudi čisti dobiček naj bil občutno višji.

V eni od celjskih osnovnih šol bo to šolsko leto matematiko poučevala ekonomistka, saj vodstvo ni uspelo zagotoviti učitelja matematike. Šole kadrovske luknje krpajo tudi tako, da v učilnice za kateder spuščajo študente in upokojene učitelje. Večina učiteljev je starejših od 50 let, mlade pa ta poklic vedno manj zanima. Tako se kadrovska stiska v šolah iz leta v leto le še poglablja, kar se bo zagotovo odrazilo na slabši kakovosti izobraževalnega sistema, poudarjajo predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev, ki vlado že dlje časa pozivajo k učinkovitemu ukrepanju. Po besedah šolskega ministra Darja Felde se zavedajo, da je področje izobraževanja potrebno sprememb in podpore, zato so na ministrstvu nekaj ukrepov že pripravili. A v njihovo učinkovitost nekateri šolniki dvomijo.

Minulo leto si bodo v Radečah zapomnili po uresničevanju pomembnih projektov. Največji v zgodovini občine je urejanje velikega plazu Žebnik, ki je več desetletij ogrožal celotno naselje Jagnjenica. V mesecu ali dveh bodo dela končana, pravi župan Tomaž Režun. Narava radeški občini in tamkajšnjim prebivalcem tudi letos ni prizanašala. Junijsko neurje je povzročilo pravo razdejanje, odkrilo je številne strehe in odneslo del vodovoda, ni pa občanom odpihnilo optimizma in dobrosrčnosti. Tako veselja ob obeleževanju občinskega praznika v teh dneh ne manjka. A tudi hvaležnosti za vsa dobra dela, ki so bila opravljena, ne.

  15. septembra se obeta množično kolesarjenje po novi kolesarski povezavi med Celjem, Štorami in Šentjurjem, katere investitorka je Direkcija RS za infrastrukturo. Čeprav bo omenjena skoraj 12 kilometrov dolga pot uradno odprta šele sredi meseca, je že zdaj priljubljena med kolesarji, sprehajalci, vozniki skirojev in drugimi ljubitelji gibanja. Novo pridobitev, za katero so gradbena dela znašala 8,8 milijona evrov, evropski denar zanjo pa so zagotovile Mestna občina Celje, Občina Štore in Občina Šentjur, so župani omenjenih občin predstavili minulo sredo. Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Savinjska, ki je koordinirala umeščanje kolesarskih povezav v regiji, je dejala, da je ob koncu projekta nemogoče postalo mogoče.  

Premogovništvo je Šaleški dolini prineslo blaginjo. Ustvarilo je najmlajše slovensko mesto, a je pustilo tudi negativne posledice v okolju, potopilo vasi, pašnike, polja, gozdove. Kako celiti brazgotine, ki nastajajo nad premogovnikom na približno petini površine Šaleške doline? Kdo in kako naj vodi procese revitalizacije oziroma oživitev? Smo na pragu nove degradacije? Svoje razmišljanje o tem so na okrogli mizi Potopljena krajina, ki jo je vodila novinarka Tina Felicijan, predstavili geografinja in sodelavka inštituta za politike prostora mag. Nela Halilović, geograf Jošt Kodrič, geograf Salahudin Halilović in krajinska arhitektka Kaja Flis. Med drugim so poudarili, da se bojijo, da bo napovedana sanacija še dodano poslabšala bivanjske razmere v Šaleški dolini.

Petdeset gospodinjstev oziroma okoli 120 krajanov na območjih Marija Gradca in Lahomnega v občini Laško se bo sredi prihodnjega leta lahko priključilo na novo kanalizacijsko omrežje. Župan Marko Šantej je pred dnevi z izbranim izvajalcem, direktorico podjetja AGM Nemec Majo Gerčer, podpisal pogodbo za izvedbo del. Naložba, vredna približno 633 tisoč evrov, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada, predstavlja pomemben korak k izboljšanju infrastrukture za odvajanje odpadnih voda v občini.

Če država ne bo ukrepala, bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) pristala v stečaju, s tem pa bosta ogrožena proizvodnja električne energije iz naše največje elektrarne in ogrevanje za približno 35.000 ljudi v Šaleški dolini. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da že pripravljajo interventni zakon, s katerim bi zagotovili njegovo nadaljnje, a omejeno obratovanje.

Od 18. do 22. septembra bo v Celju spet najpomembnejša in tudi največja poslovno-sejemska prireditev v državi. Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti (Mos) se bo letos udeležilo približno 10 odstotkov več razstavljavcev kot lani. Najmanj 650 bo neposrednih iz devetih držav, z zastopniki blagovnih znamk jih bo približno 1.100 iz 26 držav. Že nekaj let so rdeča nit Mosa, ki je odličen pokazatelj razmer v gospodarstvu in tudi potrošništvu, zeleni prehod, digitalizacija in spodbujanje lokalnih proizvajalcev.

  Občani Štor in obiskovalci že več mesecev uporabljajo obnovljen približno dvokilometrski odsek ceste Štore–Svetina, danes pa je bilo še uradno odprtje te naložbe. Naložba je bila vredna približno tri milijone evrov in pol. 350 tisoč evrov je zagotovila Občina Štore.  

Več kot tristo udeleženk iz šestnajstih društev se je minuli teden v Laškem zbralo na tradicionalnem 10. srečanju kmetic savinjske in koroške regije. Da je vloga kmečkih žensk neprecenljiva za razvoj in ohranjanje vitalnega podeželja in dediščine, ki jo ustvarjalno prenašajo na mlajše rodove, je bilo večkrat poudarjeno na dogodku. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi dobrih praks povezovanja žensk na podeželju, različnih inovativnih pristopov in dejavnosti posameznih društev ter izmenjavi izkušenj in druženju.

V novem šolskem letu bo 9 celjskih osnovnih šol obiskovalo 4199 otrok (lani jih je bilo 4234). Šolski prag pa je danes v Celju prvič prestopilo 445 učencev, kar pa je nekoliko več kot lani. Na vseh osnovnih šolah so oblikovali od dva do tri oddelke prvega razreda. Osnovno šolo Glazija bo obiskovalo 284 učencev. (SŠol, foto: Andraž Purg)

Podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti se z Novelo Zakona o osnovni šoli, ki so jo poslanci sprejeli februarja, postopoma poslavljajo. V novem šolskem letu bo 144 osnovnih šol po državi začelo izvajati novo zasnovo tako imenovanega razširjenega programa (RAP). Gre za nabor strukturiranih, vsebinsko osmišljenih dejavnosti s treh področij. To so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja. Izkušnje, kaj nova zasnova RAP prinaša za zaposlene in kaj za učence, so z nami delile ravnateljice šol s Celjskega, kjer so to novost že lansko šolsko leto uvedli delno ali v celoti.  

Spomnimo, da je po desetih sušnih letih ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport leta 2021 vendarle objavilo javni razpis za sofinanciranje občinskih naložb v osnovne in glasbene šole ter vrtce. V ta namen je bilo v zadnjih štirih letih na voljo približno 115 milijonov evrov. Tiste občine, ki so bile uspešne na razpisu, so izboljšale pogoje za vzgojo in izobraževanje v svojih lokalnih skupnostih. A potrebe po tovrstnih naložbah nikoli ne usahnejo. Kar nekaj občin še čaka na sofinanciranje.

Če se bodo uresničili načrti, ki jih snujeta družba Celjski sejem in Mestna občina Celje, bo v nekaj naslednjih letih celjsko sejmišče po dolgem času spet nekoliko spremenilo svojo podobo – z novo večnamensko halo in s hotelom. Bolj kot dvorano sejem in mesto potrebujeta nov hotel, o čemer je bilo v preteklosti ob različnih priložnostih povedanega že veliko, a se doslej nič ni premaknilo z mrtve točke. Zdaj je, kot kaže, drugače.

 Občina Podčetrtek je zadnji avgustovski petek namenu predala nove pridobitve, ki dajejo novo življenje tamkajšnjemu gradu. Slednji ima obnovljeno statiko, fasado in streho, v njegovem vzhodnem delu pa je po novem na voljo doživetje grajskega razgleda, ki prinaša sodobno virtualno izkušnjo. Urejena je tudi grajska pot, ki ob sprehodu na grad omogoča spoznavanje zanimivih vsebin. Med grajskimi zidovi je odslej na voljo še gostinska ponudba.