Po vsaki zimi na naših cestah in pločnikih ostanejo večje količine peska, ki ga vzdrževalci cest posujejo zaradi snežnih razmer. Odvečni pesek spomladi doseže ravno nasprotni učinek kot pozimi, ko preprečuje drsenje. Predvsem je velika nadloga in past za rekreativne kolesarje, ki se ob toplejših zadnjih zimskih in prvih spomladanskih dneh s svojimi specialkami že podajo na kolesarske ture.

Celjska policija je danes pozno popoldne prejela klic o najdbi sumljivega kovčka v Stanetovi ulici v Celju. Ker je obstajal sum, da bi v njem lahko bila eksplozivna snov, je na kraj prišla tudi posebna enota policije. (SŠol)

Pred jutrišnjim začetkom evropskega nogometnega prvenstva mladih reprezentanc so župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in častni meščani Celja dopoldan na zelenici za zahodno tribuno štadiona Z'dežele zasadili štiri značilna drevesa držav udeleženk prvenstva, ki bodo igrale v Celju.

Celjski policisti so včeraj, nekaj pred osmo uro zjutraj na območju Tepanja obravnavali 37-letnega voznika osebnega vozila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. 37-letnik je vozilo zapustil in odšel s kraja, vendar se je ponj očitno kar hitro vrnil, saj so ga policisti v dopoldanskih urah opazili v Žičah.

Prodaja slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji je od leta 2015 do 2019 nenehno rasla. V letu 2020 so se podjetja, enako kot celotna evropska avtomobilska industrija, zaradi pandemije koronavirusa soočila z izjemnim padcem naročil (na nekaterih področjih tudi do 70 odstotkov) in prodaje v prvi polovici leta. Čeprav so bile napovedi glede doseganja letnih načrtov prodaje sredi leta izjemno pesimistične in je bilo stanje negotovo, se je že v jesenskem času to močno popravilo. Kot pravi Tanja Mohorič, direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda, je bil odboj hiter predvsem zaradi velike prilagodljivosti in zanesljivih dobaviteljskih verig. Tako se je proizvodnja že do konca leta 2020 vrnila na raven pred pandemijo in se letos celo povečuje.  

Danes, nekaj pred 13. uro, se je izven Šentvida pri Grobelnem zgodila tragična prometna nesreča. (SŠol)

Polzelani so letos en tistih, ki so prvi zavihali rokave in se lotili čiščenja občine. V čistilni akciji, ki je bila to soboto, je sodelovalo skoraj tisoč udeležencev. Zbrali so približno 110 kubičnih metrov mešanih odpadkov. Že v petek so za lepšo okolico šole in vrtca poskrbeli vrtčevski otroci in učenci.

Današnji svetovni dan voda ima geslo Cenimo vodo, s čimer naj bi opozorili na globalno vodno krizo in pomanjkanje čiste vode ter povečali zavedanje, kako je voda pomembna za vsakega posameznika in lokalno okolje. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da se prav v teh dneh Državni zbor RS  loteva obravnave predlogov za spremembo Zakona o vodah, ki naj bi po opozorilih vodovarstvenikov pomenile zmanjšanje ravni zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo.  

Kdaj ste z dopusta ali izleta nazadnje poslali kakšno razglednico? Nekoč zelo priljubljeno obliko pozdravov so v zadnjih letih zamenjala elektronska sporočila, ki še zdaleč niso tako pristna, predvsem pa ne obstojna. O tem, kako bogato razvito je bilo nekoč pošiljanje razglednic, danes pričajo številne zbirke, ki jih hranijo različni zbiratelji. Med njimi je Veni Ferant iz Žalca. Kot pravi, mu zgolj papir brez zgodbe, ki se skriva v ozadju, ne pomeni veliko. Zato skuša vsako razglednico umestiti v koncept. In tudi tokrat je tako. Z učenci filatelističnega krožka v I. OŠ Žalec, katerega mentor je, se je lotil zbiranja razglednic, katerih rdeča nit je Savinja.

Na ploščadi pred Osrednjo knjižnico Celje je na ogled razstava Industrijsko Celje, ki prikazuje nastanek, cvetoče obdobje in zaton obdobja gospodarske zgodovine mesta, ki je pomembno vplivalo na življenje prebivalcev Slovenije in takratne Jugoslavije. Avtorica razstave je dr. Alenka Hren Medved, vodja izposoje in domoznanske dejavnosti v OKC.

  Planinsko društvo (PD) Dramlje in tamkajšnja osnovna šola sta v prvem valu epidemije koronavirusa dokončala ureditev učne poti od cerkve sv. Ilija v Šentilju do cerkve sv. Uršule in planinske postojanke ob njej. Vsebinski del je pripravila šola, urejanje poti je prevzelo planinsko društvo. Na travniku, ki ga prečkamo kmalu po izhodišču poti, se prvim znanilcem pomladi od aprila pridruži navadni modrin. Ta metulj modre barve nas na označevalnih tablah o posebnostih območja, kjer je urejena učna pot, spremlja vse do cilja. Tam so pohodniki nagrajeni z lepimi razgledi na okoliške vrhove.  

Število stoletnikov se je po podatkih statističnega urada v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji povečalo za skoraj desetkrat. Če je bilo leta 1991 državljanov, starih sto let in več, le 26, jih je bilo lani že 252. Starostna sestava prebivalstva naj bi se v naslednjih desetletjih zelo spremenila. Leta 2100 naj bi bilo več kot sto let starih ljudi že približno 5.400. Posebno vez s stoletniki je spletel arheolog dr. Blaž Podpečan, letošnji prejemnik Prešernovega cekina, ki ga Občina Polzela vsako leto podeljuje ob kulturnem prazniku. Prvi spontani začetki projekta so bili pogovori z mamino teto, ki je dočakala 94 let. Do zdaj je intervjuval približno 150 ljudi, ki so dopolnili sto let in več.

Na evropskih rekah je ogromno večjih in manjših ovir, pregrad in jezov, ki negativno vplivajo na rečno življenje. Po nekaterih raziskavah naj bi bila po ena ovira na vsaka dva kilometra rek. Zastarele ovire, ki ne služijo več svojemu prvotnemu namenu, so lahko celo nevarne, če niso ustrezno vzdrževane. Zato so se v nekaterih državah po svetu že pred časom lotili odstranjevanja teh ovir in ugotovili cel kup pozitivnih učinkov po takšnem posegu. Pri nas se je projekta lotila WWF Adria, ki je ena od podružnic svetovne organizacije WWF (World Wide Fund for Nature). Tudi v regiji bo gotovo našla veliko izzivov.

Stanovalci Škapinove ulice 1 v Celju so v zabojniku za odpadke opazili odvržene škatle z iglami. O tem so nemudoma obvestili podjetje Simbio in pristojne inšpekcijske službe.

Več kot 60 odstotkov manj obiska, 40 odstotkov manj nočitev v občini, skoraj tri četrtine manj obiska v Muzeju Laško, več kot polovični upad zasedenosti kulturnega centra in prodaje spominkov ... To je del statistike, ki ponazarja občuten padec turistične in druge dejavnosti v občini Laško, ki se ponaša z zlatim znakom zelene turistične destinacije, njeno središče pa lani spet z nazivom naj zdraviliški kraj 2020.

Po težkem letu, ki je za njimi in nepredvidljivem času, ki je pred njimi, so zaposleni v Domu sv. Jožef želeli nekaj podariti svojim stanovalcem v zahvalo za njihovo potrpežljivost, razumevanje in podporo v času covida-19. Ples Jerusalema se je pokazal kot enkratna priložnost, saj so na ta način lahko sodelovali vsi zaposleni.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je danes s sodelavci obiskal Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj (Teš). V ospredju pogovora je bilo zapiranje rudnika. Znano je, da se v Šaleški dolini zavzemajo za čim kasnejše zaprtje, medtem ko se je država odločila podpreti najbolj ambiciozen načrt, ki predvideva opustitev izkopavanja lignita do leta 2033.  

V Srbiji naj bi tamkajšnja policija prijela Kristijana Kamenika. Trenutno naj bi se nahajal v zaporu v Sremski Mitrovici. Razlog za prijetje je bilo to, da mora v Srbiji prestati še okoli 20 dni zaporne kazni.  

  Več krajanov Ponikve v občini Šentjur se sprašuje, zakaj je lastnik zemljišča podrl lipi, ki sta stali ob Marijini kapeli v Zagaju in sta bili domnevno stari več kot dvesto let. Lastniki zemljišča, kjer sta rasli drevesi, pravijo, da so ju odstranili zaradi izboljšanja varnosti in zaradi boljšega dostopa kmetijskih strojev do večjih kmetijskih zemljišč. V celjski območni enoti Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so pojasnili, da drevesi nista imeli pravnega varstvenega statusa kulturne dediščine. A ker imajo stoletna drevesa, četudi niso varovana, v prostoru širši družbeni pomen, na mestu posekanih lip predlagajo zasaditev novih.  

Je mesto, kjer se ljudje srečujejo, družijo, izobražujejo, uživajo ob dobri hrani in pijači ter širijo obzorja ob številnih kulturnih in modnih dogodkih. Ni le nakupovalno, ampak tudi ustvarjalno središče s posluhom za sočloveka. Že 15 let soustvarja življenje v knežjem mestu in širši regiji. Je mesto, kjer se ljudje počutijo prijetno in domače in kjer lahko najdejo vse, kar potrebujejo zase in za svoje najdražje. Je nakupovalno središče znotraj velikega mednarodnega koncerna družine, ki ob podpori vseh, ki so združeni pod skupno streho, skrbi za humanitarni sklad Citycentrovo. Že leta ponuja roko pomoči posameznikom in ustanovam v regiji. Podpira talente vseh starosti in velikosti. Se razvija in raste z mestom, katerega ime nosi tudi v svojem imenu.