Dijak Šolskega centra Rogaška Slatina Brest Lenarčič je na 21. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji osvojil zlato medaljo. To je prvo zlato za Slovenijo na tej olimpijadi. Na njegovi šoli so tako dijaki kot profesorji zelo ponosni na Brestov uspeh. Med letošnjimi štirimi slovenskimi udeleženci je bila tudi dijakinja velenjske gimnazije Nives Gošnjak.

Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje pripravo celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive preprosto vpišejo v interaktivni zemljevid. Celjani zemljevid dnevno polnijo s svojimi predlogi, ki kažejo, da marsikje promet še zdaleč ni urejen varno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Nik Jarh)

Natanko na lanski občinski praznik so občino Ljubno prizadele katastrofalne poplave. Povodenj je s prireditvenim šotorom v Vrbju odnesla tudi občinsko praznovanje in občino pahnila v leto, polno izzivov in preobratov. »Letošnji občinski praznik zagotovo pričakujemo s strahom. Upam, da se bo dobro izteklo in da bo to dober znak za našo prihodnost,« v dneh pred praznovanjem pravi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Na Ljubnem namreč tudi leto dni po poplavah ostaja veliko neznank. Ob načrtovanju trajnih protipoplavnih ukrepov je eden največjih izzivov negotovost občanov, ki še vedno ne vedo, ali se bodo morali preseliti ali ne.

V Cinkarni Celje se je v minulih dneh zgodilo nekaj pomembnih lastniških in kadrovskih sprememb. V družbo je s pomembnim deležem vstopila nemška zavarovalnica Allianz, predsednik njenega nadzornega sveta je po novem Tomaž Berločnik.

Damijan Turk, ki je Sektor kriminalistične policije (SKP) Policijske uprave Celje vodil približno 12 let, pred tem pa je več kot 20 let delal kot kriminalist, vodja skupine in vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto, se je upokojil. Na zadnji dan v juliju je njegovo delovno mesto prevzel Aleš Slapnik.

Bisol iz Latkove vasi, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov, je začel trgovati tudi z električno energijo. V ta namen je lani ustanovil družbo Bisol Energija, ki je že pridobila potrebne licence in se pridružila slovenski borzi z električno energijo. Letos je prejela tudi vsa soglasja Elesa za obračunavanje omrežnine in prispevkov končnim odjemalcem, kar je omogočilo začetek dobave elektrike gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. V Bisolu obljubljajo najnižje cene električne energije v Sloveniji, zanesljivost in kakovost dobave, stoodstotno obnovljivo energijo in s tem naložbo v čistejšo prihodnost. Svojim odjemalcem obljubljajo celo možnost zaslužka z uporabo elektrike v obdobjih negativnih cen.

Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) je prejemnica sredstev za zmanjšanje poplavne ogroženosti iz tako imenovanega mehanizma nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO). S tem denarjem morajo biti financirani projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Mestna občina Celje je letos prva v Sloveniji uredila vso potrebno dokumentacijo za pomembne protipoplavne projekte, ki bi v primeru poplav v Celju zaščitili tisoč ljudi. V projektu sta dve ključni ureditvi: zamenjava mostov na Polulah in pri nekdanjem Topru. Oba mosta morata biti zamenjana do sredine leta 2026. Na terenu direkcija za vode zaenkrat ne dela še nič. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Mestna občina Celje bo letos financirala več ključnih naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje. Gasilci lahko pri svojem delu že uporabljajo nov plinski viličar in dva nizko dvižna baterijska viličarja, v uporabi pa je že tudi nova prenosna satelitska antena z intervencijskim Wi-Fi omrežjem. Ta omogoča vzpostavitev spletne povezave na oddaljenih ali težko dostopnih območjih. Gre za večjo učinkovitost oziroma koordinacijo med intervencijami, kar je še posebej pomembno v primeru naravnih nesreč, ko se pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč pogosto soočajo z motnjami v omrežju. Pomembno novo opremo bodo dobili tudi nekatera prostovoljna gasilska društva. (SŠol, foto: MOC)    

V občini Ljubno so se od 19. do 27. julija mudili mariborski študenti, ki so pomagali pri odpravljanju posledic lanskih avgustovskih poplav. Več kot 40 študentov je zavihalo rokave in poprijelo za lopate, kose ali kosilnice, krampe ter sekire in pomagalo tamkajšnjim prebivalcem. Brigadirji so pri čiščenju pomagali tudi na Rečici ob Savinji, na pomoč so priskočili tudi v Solčavi, kjer se je v nedavnem neurju sprožil zemeljski plaz. »Že 25 let je naš cilj, da pridemo pomagat krajanom, ki to potrebujejo,« je ob tem povedal vodja letošnje Študentske delovne brigade ŠOUM Uroš Vozlič in dodal, da je njihov trud vselej poplačan z zadovoljnimi obrazi domačinov.

Policisti Postaje prometne policije Celje so včeraj popoldne izvajali meritve hitrosti  v naselju Celje, iz smeri Žalca proti centru Celja.

Mineva leto od katastrofalnih poplav, a državljani, ki so jim narasle vode uničile dom, še vedno ne vedo, kje bodo lahko mirno živeli. Med najbolj prizadetimi so bile občine v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Vlada je župane zadolžila, naj najdejo primerna zemljišča za nadomestno gradnjo in jih komunalno opremijo. Nekateri so parcele že našli, a čakajo na soglasja vodovarstvene stroke. Župani so ogorčeni, ker se državna birokracija nerazumno dolgo obotavlja pri napovedani obnovi, v poplavah prizadeti občani pa so že mesece prepuščeni obupu in občutku nemoči. Pravijo, da ne zaupajo več nikomur.

Letos mineva trideset let, odkar so v podjetju Uniforest iz Latkove vasi začeli izdelovati gozdarske vitle. Do danes so zrasli v enega največjih proizvajalcev gozdarske mehanizacije v Sloveniji, ki je zelo dobro znan tudi v tujini, njegov razvoj pa se očitno še dolgo ne bo ustavil. Podjetje je namreč pred kratkim namenu predalo novo proizvodno halo in avtomatizirano skladišče ter proizvodnjo opremilo z visokotehnološkimi stroji. S tem si bo zagotovilo stabilno rast in še večjo konkurenčnost na trgu. Vrednost naložbe, za katero jim je država v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred dvema letoma odobrila 2,8 milijona evrov nepovratnega denarja, v podjetju ocenjujejo na več kot 8 milijonov evrov.

»Osnovna človekova potreba je, da izrazi sebe, svoj notranji svet, prepreden z osebnimi oziroma intimnimi občutji in razmišljanji. Vsak najde svoj način izražanja,« je prepričan Celjan Đorđe Dimitrijević, ki je svoj izrazni kanal prepoznal v risanju in slikanju. »Spomnim se, kako sem že kot otrok z navdušenjem opazoval okolico in zanimive podrobnosti natančno prenašal v risbo. Začutil sem, da me to najbolj osrečuje in izpopolnjuje. In danes vem, da je to moja pot.« Ni se vpisal na akademijo za likovno umetnost, študiral je biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ves čas pa je na različne načine izpopolnjeval znanje in veščine risanja in slikanja ter v sebi vztrajno negoval vizijo, da bo nekoč odprl svoj atelje, v katerem bo tovrstno znanje prenašal na druge. Lani si je željo izpolnil, odprl je Atelje Ayin, prvi klasični atelje realizma v Celju.

Mestna občina Celje je začela prodajati komunalno urejena zemljišča, ki jih je na novo uredila v poslovni coni v Trnovljah. Prva dražba je bila uspešna le delno, saj je novega lastnika dobilo manjše zemljišče, ki meri malo manj kot 4.400 kvadratnih metrov. Naprodaj je bilo še eno, nekajkrat večje zemljišče, ki bo moralo na novega lastnika počakati do naslednje dražbe.

Nedeljsko popoldansko močno neurje v Logarski dolini je po dobrem tednu dni znova razdejalo območje pod slapom Rinka. Pristojni zato razmišljajo, da bodo pot do slapa prestavili drugam, dokler se struga Savinje na tem območju ne zaščiti in očisti, je za STA danes povedala županja Solčave Katarina Prelesnik. Po njenih besedah na tem območju namreč ne morejo imeti vsak teden bagerjev, s katerimi odstranjujejo nasuto kamenje iz struge.

Poletje je v polnem teku, prvi vročinski valovi pa že za nami. Ob visokih temperaturah, ki nas pogosto prisilijo v iskanje senčnega zavetja in osvežitve, se lahko pred vročino zatečemo tudi na katero izmed letnih kopališč na Savinjskem, ki ob kopanju nudijo tudi obilico drugih dejavnosti. Obiskali smo kopališča v Celju, Šentjurju, na Frankolovem, v Preboldu in Slovenskih Konjicah ter preverili, kaj vse ponujajo obiskovalcem, koliko je treba odšteti za kopanje in kako so do zdaj zadovoljni z obiskom. Na drugi strani pa smo obiskali še družino, ki se hladi kar v bazenu na svojem domačem vrtu.

Več kot 20 tisoč obiskovalcev se je v prvih dveh mesecih od odprtja Stolpa Kristal povzpelo na najvišjo stavbo v državi. Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič pravi, da ga ta številka navdaja z optimizmom. Predstavlja namreč več kot polovico predvidenega obiska, ki ga je občina za najnovejšo turistično znamenitost načrtovala do konca letošnjega leta. Čeprav je na stolpu veliko možnosti za doživetja, občina načrtuje še dodatne vsebine.  

Ob dolgem seznamu društev in organizacij, kamor je vključen, se marsikdo verjetno vpraša, kako vse to zmore. Slatinčan Boris Führer pravi, da sta ga starša že v mladih letih navajala na sodelovanje v skupnosti. »Učila sta me, da je treba kdaj kaj narediti tudi za druge, ne le zase. Temu sledim vse življenje.« Dolgoletni podžupan Občine Rogaška Slatina je svojo politično kariero gradil postopoma, od vključenosti v krajevno skupnost do sodelovanja v občinskem svetu. Ker mu je pri srcu skrb za etnološko dediščino, je ustanovni član Kluba prijateljev Juneževe domačije. Čeprav ne igra nobenega glasbila, je že več kot dve desetletji dejaven tudi v vrstah Pihalnega orkestra Rogaška.