Osnovna šola na Ljubnem ob Savinji se že nekaj časa ponaša s pametno učilnico, ki je po mnenju glasovalcev Naj EU-projekt 2023 zasedla drugo mesto. Zaradi izrednih razmer je bila njena tokratna predstavitev v nakupovalnem središču na Kidričevi cesti v Velenju.

ŽALEC – Včeraj so se v avli Doma II. slovenskega tabora že tradicionalno zbrali stanovalci Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, varovanci VDC Muc iz Braslovč ter člani Medobčinskega Društva Sožitje Žalec. Na druženju sicer ni bilo stanovalcev Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje – enota Prebold in stanovalcev Zavoda sv. Rafaela Vransko, vsi prisotni pa so se družili z mislijo, da je v družbi lepše.  

Avgustovska ujma in predvsem odprava njenih posledic sta na plan potisnili tudi razprave o izdanih gradbenih dovoljenjih na poplavnih območjih. Marsikdo je s prstom pokazal tudi na upravne enote, ki jih izdajajo. Toda upravne enote nimajo vpliva na gradnjo na tveganih območjih, saj občine sprejemajo občinske prostorske načrte, ki opredeljujejo, kje lahko ljudje gradijo in kje ne smejo. Država ima sicer nekaj vpliva pri tem, predvsem mnenjedajalci, kot je Direkcija RS za vode, ne pa upravne enote. Tudi ne drži, da ljudje na gradbeno dovoljenje na upravni enoti čakajo več let. Tisto, na kar dolgo čakajo, so priprava in sprejetje prostorskega akta občine, priprava dokumentacije ter soglasja mnenjedajalcev, da lahko novogradnjo postavijo. In med temi ni upravnih enot. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

  PODČETRTEK – »Priznanja ne bomo le obesili na zid, ampak ga bomo skušali unovčiti.« Tako je dejal župan Občine Podčetrtek Peter Misja, ko je lokalna skupnost, ki jo vodi, na mednarodnem ocenjevanju Communities in bloom v Kanadi prejela dve nagradi. V kategoriji urejenosti majhnih mest je prejela oceno pet zvezdic in srebrno priznanje, izbrana je bila tudi za mednarodno zmagovalko na področju trajnostnega turizma.  

Kako je včasih strašilo pri kostanju, kaj so imele krastače skupnega z izginotjem mleka in zakaj so ponekod v Dobju svetile drobne lučke? V vseh primerih gre za zgodbe ljudskega verovanja v coprnice, ki se jih iz svoje mladosti spominja Marija Plemenitaš. Da pripovedi, ki jim je prisluhnila v otroštvu ali so se ohranile v spominu drugih domačinov, ne bi utonile v pozabo, jih je zbrala v svoji peti knjigi z naslovom Z očetom sva šla coprnice gledat.  

V celjski Galeriji Nika Ignjatiča so danes odprli tradicionalno jesensko razstavo izdelkov uporabnikov Centra za varstvo in delo Golovec Celje. Tudi tokratna je prodajna, ponuja pa izdelke iz keramike, blaga, papirja ... Je dokaz, da umetnost in ustvarjalnost ne poznata omejitev.

Celjski svetniki so se včeraj strinjali, da Mestna občina Celje proda stavbo nekdanje Ekonomske šole Celje s pripadajočim zemljiščem v Vodnikovi ulic Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru.

Po letu in pol vaj, skrbi in neprespanih noči je na odru Celjskega doma včeraj zablestela skupina skoraj tridesetih osnovnošolcev iz I. OŠ Celje. Toliko nadarjenih mladih pevcev, igralcev in plesalcev ne vidimo vsak dan na odru, kot tudi ni čisto samoumevno, da v osnovni šoli ustvarijo tako zahtevno predstavo. A otrokom je uspelo s pomočjo mentoric, zunanjih sodelavcev, tehnične ekipe in ob veliki podpori vodstva šole, da je nastal otroški muzikal Popolni načrt.

Zadnje leto je bilo za Občino Vojnik in njene prebivalce polno izzivov in preizkušenj. Župan Branko Petre ga opiše kot zelo turbulentno. »Začelo se je povsem običajno, nato pa se je poleti z neurji in s poplavami spremenilo v res posebno leto. Ampak na koncu ti ne preostane drugega, kot da se spoprimeš z vsemi nevščenostmi in gledaš na prihodnost z optimizmom,« pravi. Vojniška občina je bila v julijskih neurjih med najbolj prizadetimi v državi, dodatno škodo in gorje so povzročile tudi poplave v začetku avgusta. A življenje kljub katastrofalnemu udarcu narave ni zastalo. Občina Vojnik tako nadaljuje začrtane projekte ter se pripravlja na uresničevanje novih naložb.

Težave s pomanjkanjem učiteljev niso nastale čez noč in so posledica razmer v družbi, kjer je znanje izgubilo pomen, s čimer se je spremenil tudi položaj učiteljev, ki imajo vedno manj ugleda in profesionalne neodvisnosti. Tako pravi dolgoletna ravnateljica celjske OŠ Lava mag. Marijana Kolenko, ki je bila še nedavno tudi članica nacionalne delovne skupine, ki naj bi pripravila program vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033 in se ob tem lotila tudi omenjenih težav. A ministrstvo je zadeve videlo drugače in polovica članov skupine je odstopila.

Žalec je v soboto potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Pivo, klobase in preste so na prizorišče ob fontani piva privabili številne ljubitelje tovrstne dediščine. Savinjski Oktobrefst, ki nastaja pod okriljem istoimenskega kulturnega društva, je poskrbel za zabavo letošnje jeseni. Uvod v družabno prireditev je bil sicer popoldanski Hmeljarski likof, dolgoletna etnološka prireditev Združenja hmeljarjev Slovenije, s katero potegnejo črto pod hmeljarsko sezono.

  Začetek letošnjega Praznika kozjanskega jabolka bo znova v znamenju pohoda po kozjanskih sadovnjakih. Sledilo bo nekaj ustvarjalnega in kulturnega pridiha, od razstave starih sort jabolk, do Aškerčevega večera. Vrhunec dogajanja bo drugi konec tedna v oktobru, ko bo na trgu Podsreda bogato sejemsko, kulturno, športno in družabno dogajanje.  

Tržnica pri fontani piva v Žalcu se je že sedmo leto spremenila v prizorišče Savinjskega Oktoberfesta, za katerega organizacijsko skrbi Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest. Pivo, klobase in preste so ponovno privabili številne ljubitelje piva, ki se zabavajo ob živi glasbi in zabavnih igrah. Med njimi sta kot medijska partnerja Novi tednik in Radio Celje.

»Pomagajmo graditi svet, ki ne bo ujet v ekran in bo zazrt v svetel dan.« To je bila tema letošnje prireditve Pozdrav ptic miru, ki jo je OŠ Lava izpeljala dopoldne v središču Celja.  

V zgornjem delu trškega jedra v Šoštanju stoji kip Marije, ki so ga postavili že pred drugo svetovno vojno v spomin na velike poplave. Tudi letošnja avgustovska povodenj krajem v Šaleški dolini ni prizanašala. Po besedah župana Borisa Goličnika se je moralo izseliti veliko družin. Tridesetim prebivalcem je občina zagotovila začasno nastanitev, nekateri so zatočišče našli pri sorodnikih, prijateljih ali sosedih. Nekateri se v svojo hišo ne bodo mogli več vrniti, ker jo ogrožajo plazovi. Kje bodo živeli odslej?

Še do 17. ure si bo na ploščadi pred osrednjo celjsko knjižnico mogoče ogledati letošnje dogajanje ob dnevu raziskovalcev. Vsak zadnji petek v septembru pripravljajo različni organizatorji dogodek v številnih evropskih državah in s tem omogočijo vpogled v raziskovalni del delovanja izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter možnost sodelovanja pri raznih eksperimentih. V Celju je dogodek že enajstič pripravilo Regijsko študijsko središče.

  Zakaj je bilo treba zrušiti tako imenovani Godčev most, po katerem so več desetletij vozili na delo v železarno in druga podjetja, so se v minulih dneh spraševali nekateri občani Štor. Tamkajšnji župan Miran Jurkošek pojasnjuje, da je bila rušitev mostu nujna, saj je vplival na slabšo poplavno varnost spodnjih Štor.  

Miha Golob se je rodil v Ljubljani, kot sam pravi, pred »malo malo malo manj kot 50 leti«. Tudi šolal se je v prestolnici. Obiskoval je Gimnazijo Šentvid. Tam se je prvič srečal z gledališkim odrom. Potem se je začel pripravljati na sprejemne izpite na AGRFT. Vmes je študiral novinarstvo. Po dveh neuspelih poskusih na sprejemnem izpitu iz igre se je prijavil še na sprejemni izpit iz gledališke režije in ga opravil. Prve gledališke nagrade je prejel že na akademiji, tudi Prešernovo študentsko nagrado. Za diplomsko predstavo je prejel nagrado za režijo na mednarodnem festivalu akademij v Brnu na Češkem. Kasneje pa je več nagrad prejel še za serijo otroško lutkovnih predstav, večino v tujini, na Hrvaškem, Poljskem, v Bolgariji, Rusiji, nazadnje še v Litvi za predstavo Tunel, in sicer zlati križ republike Litve, najvišje gledališko litovsko priznanje. Pred kratkim je predstava dobila nagrado za režijo na državnem lutkovnem festivalu v Mariboru.

Na skupnostnem vrtu na Hudinji so dopoldne mladi udeleženci programa Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o+) predstavili del svoje dejavnosti. Program že vrsto let izvajajo v okviru Zavoda Za vas živim.