Nadzorni svet družbe ZPO Celje je na včerajšnji seji sprejel sklep o prenehanju mandata direktorja Ivana Pfeiferja. Ta bo vlogo direktorja opravljal še do konca januarja prihodnje leto.

V Trobnem Dolu v bližini Laškega je od leta 1846 obratoval premogovnik zelo kakovostnega rjavega premoga. Njegovi lastniki so se pogosto menjali, za okoliško prebivalstvo pa je nedvomno predstavljal pomemben vir preživetja. Razcvet je rudnik doživel po prvi svetovni vojni, ko so na leto izkopali od dva do tri tisoč ton rjavega premoga. Za potrebe prevoza premoga so v prvi polovici 20. stoletja zgradili ozkotirno železnico. Rudniški vlak Trobni Dol je v začetku septembra »vozil« tudi na mednarodnem simpoziju ERBE v Freibergu v Nemčiji.

Najbrž ni Šoštanjčana, ki ne bi poznal sokrajana Lakija. Tako Adnana Saličevića kličejo njegovi prijatelji in znanci. In ni jih malo. Veliko novih poznanstev je navezal po avgustovskih poplavah, saj je več dni pomagal številnim pri odpravljanju posledic poplav in bil deležen hvaležnih odzivov. Pred približno dvajsetimi leti je kot elektrotehnik prišel iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo s trebuhom za kruhom. Tu je opravil izpit za žerjavista. Zato se mu je pred leti porodila zamisel o organizaciji evropskega tekmovanja žerjavistov, edinega tovrstnega tekmovanja v Evropi, ki iz leta v leto v Šoštanj privablja vedno več udeležencev.

  Na sončno torkovo dopoldne je bilo v Kampu Menina zelo živahno. Dve zaposleni sta že na recepciji čistili predmete, ki jih je v poplavi preplavilo blato. Z bližnjega nabrežja Savinje se je slišal zvok traktorja. Prostovoljci so iz vseh strani klicali lastnika kampa in ga spraševali, kje naj zavihajo rokave. Eni so se s krampi in z lopatami lotili nanesenega blata, odmev visokotlačnega čistilca je pričal o boju z muljem. Tovornjak je na prikolico nalagal odpadke. Čeprav je voda odplavila celotno turistično sezono, je vzdušje v priljubljeni zeleni oazi v Varpolju spodbudno. »Ni dneva, da nam pri delu ne pomagajo prostovoljci iz domovine in tujine. Vsi prinašajo dobro voljo. Od vseh dobimo znak, da želijo Menino nazaj,« pravi lastnik Jure Kolenc.  

Izdelki kitajske in japonske keramike, kosi pohištva, samurajska oprema … To je le nekaj zanimivih predmetov z Daljnega vzhoda, ki so bili doslej shranjeni v depoju Pokrajinskega muzeja Celje (PMC). Približno dvesto predmetov iz te zbirke bo do konca prihodnjega poletja na ogled v Stari grofiji na novi občasni razstavi Prevzeto v zaščito. Ta v ospredje postavlja problematiko določanja izvora teh vzhodnoazijskih predmetov.

Mestna občina Velenje je gostila tretjo mednarodno razvojno konferenco Pozdravljena, prihodnost. Predstavniki države, evropskih mest in gospodarskih družb so predstavili različne primere prehoda in razvoja premogovnih regij v Evropi, na osnovi katerih bo vlada pripravila izhodišča za zakon o prestrukturiranju Šaleške doline in postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Zakon naj bi bil sprejet naslednje leto. Zaradi zaprtja premogovnika bo ukinjenih približno 5 tisoč delovnih mest. Z večmilijonskimi naložbami naj bi ustvarili pogoje za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter zagotavljanje spodbudnega okolja za vlagatelje.

Avgustovske poplave so dodobra spremenile dinamiko v občini Braslovče. Samo škoda na javni infrastrukturi znaša sedem milijonov evrov. Občina po besedah župana Tomaža Žoharja na različne načine pomaga prizadetim občanom, ki so v nekaj urah ostali brez vsega, kar so ustvarjali vse življenje, in obenem snuje dolgoročne ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se takšna katastrofa še kdaj zgodila. Ena bolj odmevnih je zagotovo prestavitev stanovanjskih hiš. Čeprav je zamisel dvignila veliko prahu, je Žohar na podlagi strokovnih dejstev trdno odločen, da jo bodo izpeljali do konca. Kot pravi, gre za človeška življenja.

Podjetje Mik je temeljni kamen za 6400 kvadratnih metrov veliko stavbo z razvojnim centrom MIK, Inštitutom dr. Petra Novaka in nove tovarne prezračevalnih naprav MIKrovent, postavilo že marca lani. Danes pa je stavba, ki bo prinesla tudi prostor novim zagonskim podjetjem ter ponudila okoli 100 novih delovnih mest, tudi uradno odprla svoja vrata. EVA RUDMAN

Občina Vojnik je začela uresničevati pomembno naložbo, na katero krajani čakajo že vrsto let. Prebivalci Lindeka pri Frankolovem bodo namreč v prihodnjem letu le dobili dostop do javnega vodovodnega omrežja. Minuli teden je župan Branko Petre podpisal pogodbo za izvajanje del z izbranim izvajalcem, podjetjem Brahigradnje iz Celja. Ta bo dela začel v prihodnjih dneh.

Njegov prvi planinski spomin je osvojena Peca pri štirih letih. V otroštvu se je med drugim oziral proti Kopitniku in drugim hribom nad Rimskimi Toplicami. V zadnjih desetletjih so se v njegovo življenje močno zasidrali številni vrhovi, še posebej pa Resevna v občini Šentjur. S slednjo ni povezan le kot dolgoletni predsednik in sedaj podpredsednik planinskega društva, ampak kot pobudnik in koordinator celovite obnove tamkajšnjega planinskega doma. »Marsikoga v hribe vleče tudi zaradi tega, da se lahko po osvojenem vzponu odpočije in si privošči kaj dobrega za pod zob. Naše planinsko društvo je želelo dom obnoviti tako, da je ohranil domače planinsko vzdušje,« pravi dejavni upokojenec, ki si je vedno po tihem želel postati arhitekt.  

Rada izdeluje voščilnice, doma si je čudovito opremila kotiček za umetniško ustvarjanje. Študirala je teologijo in sociologijo, obožuje jogo. Duhovnost in notranji mir ji pomenita veliko. Toliko, da ima v hiši, zgrajeni približno leta 1990, ki sta jo z možem s pomočjo staršev odkupila od strica, temu namenjeno celo sobo. No … jo je imela, preden je plaz 5. avgusta popolnoma zradiral hišo.

  Medtem ko avgustovske poplave v občini Šentjur niso povzročile preglavic, je veliko škodo povzročil niz julijskih neurij. Slednja so na infrastrukturi in stavbah povzročila za približno 1,6 milijona evrov škode, besnenje narave je imelo obsežne posledice še na kmetijskih površinah. Naravna nesreča, natančneje potres, je močan udarec pred leti zadala več kot sto let stari podružnični osnovni šoli na Kalobju. Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za novo šolo in vrtec. Zaradi podražitev pa se bo zamaknila gradnja tamkajšnje telovadnice in prostorov za krajevno skupnost.  

Skromen Braslovčan, letošnji prejemnik naziva častni občan, pravi, da ne ve, zakaj pravzaprav je ta naziv prejel. Priseljen je iz Dolenjske in je prepričan, da življenje v skupnosti pomeni delo v njen prid, dihanje s krajani, prizadevanje za dobro ime kraja oz. občine ter trud za njene interese. V Občini Braslovče v obrazložitvi naziva pravijo, da ni le eden, temveč več razlogov, zakaj si Franci Kralj ta naziv zasluži. Med njimi so zagotovo prizadevanja po obnovi Žovneškega gradu. Pred več kot tridesetimi leti se je namreč vse začelo prav na njegovo pobudo.

Občina je te dni začela obnavljati dve pomembni stavbi celjske kulturnozgodovinske dediščine, to sta Stara grofija, kjer ima prostore Pokrajinski muzej Celje, in Stari grad.

Po februarskem skoraj 48-odstotnem povišanju cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini naj bi se občani to jesen in zimo ogrevali po nespremenjenih cenah. V Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da v prihajajoči ogrevalni sezoni ne predvidevajo podražitve daljinskega ogrevanja, razen če bi dobaviteljica toplote Termoelektrarna Šoštanj spremenila ceno nakupa toplote. V Tešu so z izjavami bolj skopi.

Policisti Postaje prometne policije Celje so v sredo izvajali poostren nadzora na avtocesti. Nadzor je bil usmerjen v odkrivanje prekrškov nezadostne varnostne razdalje. Zaznali so 38 kršitev zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. (SŠol, Foto: PUC)

Z zaključkom medobčinskega projekta se je izboljšala vodooskrba za nekaj manj kot 15 tisoč prebivalcev Spodnje Savinjske doline. »To pomeni, da imajo zdravo in kakovostno pitno vodo v zadostnini količini,« je bil uvodoma jasen Janko Kos, župan Občine Žalec, ki je bila med vsemi šestimi občinami nosilka projekta, za katerega je Spodnjesavinjčanom obljubljen lep kupček nepovratnega denarja. Več kot 70 odstotkov sredstev bosta prispevali Evropska unija in država.

  Kakšne zanimive zgodbe se skrivajo v zaprašenem malem kovčku s podstrešja, je odkrila Vida Hustič iz Rogaške Slatine, ki se je tako dokopala do pisem, slik in dopisnic svoje stare mame. V kovčku je našla dnevnik, ki ga je njena stara mama, mati enajstih otrok iz zelo velike in premožne družine, pisala tudi v najtežjih obdobjih svojega življenja. Na podlagi zbranega gradiva in številnih virov je nastal dokumentiran zgodovinski roman Dnevnik Mlinarjeve Tončke, ki pripoveduje o družini Novak iz Vrbnega v občini Šentjur.  

CELJE – Nekje med vrvežem otrok na izjemoma za avtomobile zaprti Prešernovi ulici v Celju so župan Mestne občine Celje Matija Kovač, višji svetovalec v Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja Miran Gaberšek in Anja Zagomilšek iz zavoda Vozim spregovorili o programu letošnjega že 22. Evropskega tedna mobilnosti v Celju ter o trenutnih projektih, načrtih in dosežkih na področju trajnostne mobilnosti občine.