Ko človek presedla z gradbeništva, ki danes velja za zelo donosen posel, in z izdelovanja unikatnih in priljubljenih jadrnic, na umetnost, potem je jasno, da je slednja del njegovega poslanstva. Čeprav z umetnostjo danes na žalost ne moreš preživeti tako, kot bi si želel, pravi Ciril Hočevar. Njegovi kiparski izdelki so vrhunski, iz njih je mogoče razbrati izjemne zgodbe o ljudeh, zgodovini in ljubezni do kiparstva, ki jo Hočevar premore v veliki meri. Je priznan slovenski kipar in tudi prejemnik številnih priznanj ter plakete Janka Kača, ki jo Občina Prebold podeljuje za dolgoletno in prizadevno udejstvovanje na kulturnem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Mnoga vprašanja, povezana s prodajo šentjurske Kee hrvaški trgovski verigi Studenc, bodo, kot kaže, še nekaj časa ostala brez odgovorov. Na našo prošnjo, naj pojasnijo še nekaj podrobnosti, povezanih s poslovanjem po prevzemu, so namreč iz Šentjurja sporočili, da bodo javnost o vsem obvestili šele potem, ko bo agencija za varstvo konkurence zaključila postopek presojanja in odločila, ali je prevzem slovenskega podjetja skladen s pravili konkurence. To pa lahko traja več mesecev.

  Septembra bodo namenu predane številne nove kolesarske povezave, ki povezujejo kraje na Celjskem. Gradnja državne kolesarske povezave na odseku Tekačevo–Podplat, ki jo je v občini Rogaška Slatina naročila Direkcija RS za infrastrukturo, pa še vedno ni končana.  

Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje s pripravo Celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive enostavno vpišejo v interaktivni zemljevid. (SŠol, Foto: Pixabay)

V minulih dneh so v starem mestnem jedru namestili nove usmerjevalne table, ki obiskovalce vodijo do pomembnih kulturnih in turističnih objektov, naravnih znamenitosti in drugih pomembnejših stavb v Celju.

Policija je v prvem polletju letošnjega leta obravnavala 21.243 nezakonitih prehodov državne meje, medtem ko je bilo teh lani v istem času 20.555. Najpogosteje so obravnavali državljane Sirije, ki jih je bilo kar desetkrat več kot leto prej in predstavljajo več kot tretjino vseh primerov.

Na Mestni občini Celje so tudi letos objavili razpis za sofinanciranje obnove uličnih fasad, streh in sakralne dediščine. »S tem želimo spodbuditi trajnostno obnovo stavb in prispevati k lepšemu ter atraktivnejšemu videzu mesta. Prijaviteljem je bilo skupno na voljo 100.000 evrov, za sofinanciranje obnove pa je bilo izbranih pet stavb,« pravijo na Mestni občini Celje. (SŠol, foto: MOC)

  »To so bili najlepši časi v moji mladosti,« je pred časom bralec komentiral prispevek Novega tednika o tem, da so v Šentjurju porušili klub B-52, saj so tam predvidena stanovanja. Ste tudi vi nekoč ob koncih tedna »žurali« v diskotekah Casablanca, Jungle, Evergreen, Tarantela in še kje? Prostori, kjer so ljudje nekoč preplesali noč, danes samevajo ali dobivajo nove vsebine, mi pa smo poiskali ljudi, ki so nekoč soustvarjali utrip diskotek na Celjskem. Eden od njih je Sandi Križanič iz Maribora, ki je kar šest let kot didžej skrbel za glasbo v znani celjski diskoteki Casablanca.    

Mestna občina Celje bo na območju prehoda za pešce pri Plečnikovem vogalu v Cankarjevi ulici v Celju obnovila tlake. Kamniti tlak je v slabem stanju, dela pa želijo zaključiti ob začetku novega šolskega leta. (SŠol, Foto: MOC)  

Da to delo ni za cmere, o poklicu kapitana ladje pravi Celjan Bojan Koštomaj. Medtem ko je v vojni mornarici nekdanje skupne države med drugim spremljal potovanja Josipa Broza – Tita in nadzoroval morsko mejo, je s prestopom v civilno mornarico plul po morjih sveta, največ ob obalah Tihega oceana. Na morju je preživel marsikateri rojstni dan, včasih je med valovi dočakal novo leto, tudi vest o rojstvu starejšega sina ga je dosegla, ko je plul nekje v divjini. Z ženo Marijo sta se navadila, da ne moreta biti skupaj 24 ur na dan. Danes upokojeni kapitan pravi, da je elektronika pomorstvu odvzela velik čar. Kljub temu mu je misel na krmarjenje ladij še vedno pri srcu. »Kdor se enkrat okopa pod jadri, ostane večno slan,« odgovori na vprašanje, ali bi še stopil za krmilo. Izpregel je lahko le tako, da ni podaljšal licence za to delovno mesto.  

Kot so sporočili iz celjske škofije, bodo avgusta nekateri duhovniki in redovniki premeščeni v nove službe v novih krajih. Nekaj sprememb pri opravljanju duhovniške službe bo tudi v Celju. (SŠol, foto: Pixabay)

Že med šolanjem veliko dijakov in študentov poseže po študentskem delu, kar se med poletnimi počitnicami še močno poviša. Številni mladi želijo prosti čas izkoristiti tudi za dodaten zaslužek in pridobivanje novega znanja, zato se poslužujejo različnih začasnih in občasnih del. V savinjski regiji je trenutno največ povpraševanja po delu v proizvodnji, gostinstvu in trgovini, povprečna urna postavka je povsem primerljiva s povprečjem v Sloveniji. Ker je ponudba študentskih del bistveno večja od povpraševanja, lahko mladi izbirajo med široko paleto del. Še vedno najpogosteje iščejo najbolje plačana dela in dela pri uglednih delodajalcih. V zadnjih letih močno povprašujejo tudi po strokovnih in   visokotehnoloških delih. Med študentskimi oglasi se znajdejo tudi nenavadna dela, kot sta fotografiranje stopal ali upravljanje podvodnega drona.

Smrt otroka je najhujša bolečina, ki lahko doleti starša. Z nepojmljivo tragedijo se je spopadla tudi Mateja Ocvirk Štrajhar, ki je že v rani mladosti izgubila mamo, pred šestimi leti pa komaj 14-mesečno hčerko Enjo. Ob izgubi hčerke se je njeno življenje ustavilo, telo je obmolknilo. Sčasoma se je z močno podporo moža in zaradi sinov Gala in Oskarja začela sestavljati, nato se je njihova družina povečala še za sina Jašo in hčerko Izabelo. »Ko me ljudje vprašajo, koliko otrok imam, je moj odgovor vedno pet. Ne morem reči, da imam štiri otroke, čeprav bi si s tem zelo poenostavila odgovor in mi ne bi bilo treba govoriti o smrti hčerke,« pove Polzelanka, ki je kljub težki izgubi ponovno zaživela. Svoje zapise, zavite v bolečino, jezo, krivdo, strah in tudi obup, ki so nastajali po smrti hčerke, je zbrala v knjigi Življenje po njej. Knjiga, ki priča o moči ljubezni, ki presega smrt, je luč sveta ugledala v začetku tega meseca, premierno jo je Mateja bližnjim predstavila minuli konec tedna na gradu Komenda.

Občina Rogatec z Občino Podčetrtek načrtuje vzpostavitev mrežnega podjetniškega inkubatorja. Rogaška občina želi mesto, namenjeno spodbujanju podjetniške dejavnosti, urediti v prostorih nekdanjih Mesnin Žerak. Tamkajšnjemu županu Martinu Mikoliču se zdi pomembno, da stavba sredi trškega jedra dobi mirno vsebino, ki ne bo motila okoliških prebivalcev.  

Največ padavin je v Sloveniji ponoči padlo na območju Karavank, osrednje Slovenije in v Posavju. Na našem območju je bilo najhuje v občinah Solčava, Mozirje, Velenje, Šoštanj, deževje pa je povzročalo kar nekaj težav tudi v Laškem. (SŠol, STA, foto: Krajinski park Logarska dolina, PGD Šoštanj - mesto, Lovro Vršnik/FB)

  V noči na soboto in v soboto dopoldne bodo hitro naraščali hudourniški vodotoki in manjše reke zlasti v severni in osrednji Sloveniji, lahko pa tudi v drugih delih države. Ob tem lahko na teh območjih pride do poplavljanj ob hudourniških strugah in manjših rekah. Poplavile bodo tudi padavinske in zaledne vode v več delih države.  

Minuli torek so v Rogaški Slatini obeležili 20 let delovanja Anine galerije in 10 let delovanja mestne galerije v tamkajšnjem kulturnem centru. V obeh razstavnih prostorih se vsako leto zvrsti približno 50 razstav del ljubiteljskih in profesionalnih ustvarjalcev.

Znan je prejemnik zlatnika poezije, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejme Boris A. Novak, literat, teoretik, prevajalec, profesor, akademik in Prešernov nagrajenec za življenjsko delo. Prejemnika je letos izbral slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki ga je k sodelovanju povabila Hiša kulture Celje. (SŠol, foto: Tihomir Pinter)

Vročinski val je marsikoga ujel na delovnem mestu, kar pomeni, da ni veliko možnosti ohladitve v morju ali bazenu. Medtem ko nekatere občine za svoje občane postavljajo pršilnike po mestu, nas je zanimalo, kje so pršilniki v Celju. In delavci? Se kuhate v vročini na delovnem mestu ali vam delodajalec zagotovi ustrezne delovne pogoje? Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim opredeljuje temperaturo zraka, ki mora ustrezati »biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu«. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature višje zaradi delovne opreme, ki je nujna v delovnem procesu. Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj, tudi če je to samo občasno, mora delodajalec zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe. Poudarek je na besedi mora. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)  

Danes zjutraj ob 4.20 uri je zagorelo na deponiji lesenih palet v Gajih pri Celju. Gasilci Poklicne gasilske enote Celje in prostovoljni gasilci več društev Gasilske zveze Celje so požar uspeli pogasiti, je pa v zraku še vedno veliko dima, zato okoliškim prebivalcem svetujejo, da zapirajo okna in vrata ter s tem preprečijo morebiten vdih dima in ostalih snovi.