Baročni dvorec Novo Celje pri Žalcu je te dni ponovno svojevrsten slikarski atelje. Pri organizaciji Likovne kolonije Zeleno zlato so se v Žalcu tudi letos povezali zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT), likovna sekcija KUD in območna izpostava javnega sklada. Kolonija, ki se je udeležuje približno petdeset ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, se bo v petek končala z razstavo del. V pritličju dvorca Novo Celje bo na ogled do 8. septembra.

Obsežna dela v Razlagovi ulici v Celju, kjer med drugim prenavljajo tlake in komunalno infrastrukturo, gredo po načrtih. Jutri, v sredo, 21. avgusta, se bo spremenila prometna ureditev, in sicer bo popolna zapora na križišču Razlagove ulice 13 do 12a, od Pleteršnikove ulice do Slomškovega trga 2 in do Razlagove ulice 1.

Vedno večji del naših življenj je avtomatiziran, na nekaj avtomatov smo celo tako navajeni, da jih sploh ne opazimo več. Bankomati so od svojih začetkov postali skoraj zastareli in počasi skoraj kot telefonske govorilnice izginjajo iz naših mest. Kavomati po drugi strani so v pisarnah nepogrešljivi. Zato niti ne preseneča, da lahko tudi v naših krajih vedno več izdelkov najdemo v avtomatih.

Konjičani ime Tjaša hitro povežemo s priimkom Kangler. Mnogi jo poznamo, saj je s svojim »sončnim« značajem, komunikativnostjo in številnimi talenti že v odraščajočih letih opozorila nase. T ako je vse do danes pustila močan pečat v domačem kraju, ki ga ima, kot pravi, neizmerno rada. »Konjice mi tečejo po žilah,« poudarja vodja konjiškega turističnoinformacijskega centra, saj si zadnjih petnajst let v sodelovanju z mnogimi v krajih Dravinjske doline prizadeva vzpostaviti destinacijo zadovoljnih in odgovornih ljudi, ki bodo svojo ponudbo oblikovali z mislijo na naravo in sočloveka ter bodo za pošteno delo dobili tudi pošteno plačilo, pravi. Na nastopu konjiških godbenikov boste simpatično kratkolasko opazili v zadnji vrsti, saj igra tubo.

Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno umeščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembnega območja Boča s Plešivcem.  

Občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje se bodo s svojimi projekti obnove gradov potegovale za pridobitev denarja na javnem razpisu kulturnega ministrstva, kjer bo za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov na voljo približno 16,2 milijon evrov.  

Do konca avgusta se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj sej skupščin delničarjev. Sestali se bodo lastniki treh turističnih družb, Celjskega sejma, Železarja Štore in Esotecha iz Velenja. Z izjemo Velenjčanov v nobenem od podjetij, tudi tistih, ki so lansko poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ne nameravajo izplačati dividend. V Termah Topolšica jih niti ne morejo, saj so lani, že četrto leto zapored, imeli izgubo.

Okrožno sodišče v Celju je potrdilo predlog stečajne upraviteljice Zdravilišča Rogaška Alenke Gril o še eni dražbi grafične zbirke Kurta Müllerja. Izklicna cena za 40 tisoč grafičnih listov bo tokrat bistveno nižja kot lani, ko je znašala dva milijona evrov, in kot leta 2021, ko je bilo izhodišče postavljeno pri 3,5 milijona evrov. V Rogaški Slatini so mnogi prepričani, da bi zbirka morala ostati v tem kraju, saj jo je švicarski zbiratelj med letoma 1985 in 1995 slatinskemu zdravilišču podaril, ker je želel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje.    

Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna.

Imamo sejemski, kongresni, gorski, trgovski, navtični in ne nazadnje tudi verski turizem. V duhu praznika Marijinega vnebovzetja smo se v tokratni temi posvetili slednjemu. Za Slovence med najbolj znana in priljubljena evropska romarska središča sodijo Lurd v Franciji, Fatima na Portugalskem, Medžugorje v Bosni in Hercegovini ter seveda večni Rim. Pri nas je zagotovo zaradi bazilike Marije Pomagaj najbolj znano Brezje. Med turisti sta zelo znana in priljubljena še zvon želja na Blejskem otoku in viljamovka iz samostana Pleterje. Preverili smo, kje so najbolj znana romarska središča v naši bližini in kako živahno je v njih.

Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljubezni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesne Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem.

Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo ptujskega podjetja Altius na sklep o potrditvi prisilne poravnave v družbi Meja. S tem je sklep, ki ga je pred dvema mesecema sprejelo celjsko okrožno sodišče, postal pravnomočen. Slovenski državni holding bo zdaj lahko uresničil načrt, ki ga je njegova predhodnica Družba za upravljanje terjatev bank za šentjursko kmetijsko podjetje pripravila že pred nekaj leti. Država bo postala lastnica drugega največjega proizvajalca jajc v državi ter pomembnega pridelovalca jabolk.

»Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila prežeta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in povezanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slovenske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na približno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veliko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Predlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu.

Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je predstavljal ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred dobrim letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred kratkim sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let.

Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obisku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sveže pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na stopnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico.  

Celje gosti mednarodno uveljavljen festival stare glasbe Seviqc. Včeraj je bil dogodek OperAria namenjen otrokom in družinam. Najmlajši so se lahko prvič srečali z opero in pri predstavi tudi sodelovali. Jutri se festivalsko dogajanje nadaljuje v Kavarni in slaščičarni Miško Knjižko ter v Stari grofiji. (SŠol, Foto: Robi Valenti)  

Ena od posebnosti in zanimivosti iz zgodovine Luč je, da so nekoč za oskrbovanje planinskih postojank skrbele ženske. Te so na Moličko planino in Korošico bose v koših nosile bremena, težka tudi do 50 kilogramov. V okviru letošnjega, že 53. praznovanja Lučkega dneva je Gorniški klub Savinjske doline minulo soboto že tretje leto v spomin na te herojske ženske organiziral tekmovanje gorskih nosačev. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev, ki so se z bremeni na hrbtu podali od planine Podvežak do Moličke planine. Najmlajši tekmovalec je bil star 7 let.

Ta teden so bili v Celju člani komisije Turistične zveze Slovenije. Ti v sklopu tradicionalne akcije Moja dežela v različnih kategorijah ocenjujejo urejenost in gostoljubnost mest, krajev in turističnih točk. Celje, kot pravijo na občini, brani zmago iz lanskega natečaja v kategoriji večjih mest, sicer pa je knežje mesto tudi v zadnjih letih posegalo po visokih uvrstitvah. MCC hostel je denimo zmagoval v kategoriji mladinskih prenočišč. (SŠol, Foto: MOC)

Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih ima za vseh 343 objektov v Sloveniji, ki so se znašli na seznamu za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti po lanski uničujoči ujmi, končane strokovne podlage za nadaljnje dejavnosti. S seznama je vlada zdaj umaknila 85 objektov, nanj bo naknadno uvrstila dodatne. V Mestni občini Celje je bilo na seznamu za odstranitev devet stavb, šest v Medlogu, ena v Tremerjah in dve v Pečovniku. Zdaj sta na seznamu za odstranitev v Celju samo še dve. (SŠol, Foto: Bralec NT)

Lanska neurja in poplave so povzročile veliko škode na lokalni cestni infrastrukturi, zlasti na daljših odsekih cest Šmartno v Rožni dolini – Hrenova, Rožni vrh – Brezova in Šmiklavž pri Škofji vasi – Lipovec ter na krajših odsekih v Medlogu in Rožnem vrhu. Za obnovo teh cest je celjska občina prejela državni denar, tretjino sredstev pa je zagotovila iz občinskega proračuna. Skupna vrednost del je znašala nekaj več kot 357 tisoč evrov. Obnovitvena dela je izvedlo javno podjetje Vodovod – Kanalizacija. (SŠol, Foto: VO-KA Celje)