Po dveh neuspelih dražbah, prva je bila maja in druga julija, je stečajni upravitelj propadle celjske družbe Domine pripravil nov predlog za prodajo gostilne Pri mostu v središču Celja. Datum dražbe bo določen, ko bodo novo predlagano ceno potrdili tudi ločitveni upniki.

Že od minule sobote je v Lučah čutiti praznično vzdušje. Tradicionalna prireditev Lučki dan, ki so jo lani odnesle uničujoče poplave, je letos doživela že svojo 53. izvedbo. Ob večdnevnem zabavnem druženju lahko obiskovalci še do nedelje spoznajo stare običaje Luč, opravila in orodja ter obiščejo kulturne in športne dogodke. »Posebnih novosti letos ni, saj moramo žal še to, kar je prireditev ponujala v preteklosti, prilagoditi razmeram po poplavah,« je ob tem povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. V občini namreč leto od katastrofalne ujme še vedno potekajo številna obnovitvena dela, ki se bodo nadaljevala še vrsto let. Številni prebivalci so še vedno brez domov, mesta za gradnjo nadomestitvenih objektov pa v občini še vedno niso zagotovljena.

S posledicami vandalizma se soočajo tudi v krajih Dravinjske doline. V konjiški občini zelo pogosto. Pred dnevi so se nepridipravi ponovno znesli nad informacijskimi tablami na Zmajčkovi gozdni učni poti, poškodovali so tudi varovalno ograjo pod konjiškim starim gradom. Planinci medtem opozarjajo na poškodbe na pohodnih poteh, ki jih povzročajo objestni vozniki štirikolesnikov. Objestneži so največkrat domačini. Kazenski zakonik vandalizma ne označuje kot posebno kaznivo dejanje, ampak ga lahko obravnavamo kot prekršek ali kaznivo dejanje. Višina globe se gibljejo od 200 do 400 evrov.

Kako zgraditi uspešno podjetniško pot, če prodajaš izdelke, ki jih potrebujejo le trije odstotki ljudi? Zakoncema Sabini in Bogdanu Trupej, profesorici biologije in učitelju glasbe, je uspelo. Prejšnji mesec je njuno podjetje Music Max proslavilo trideset let delovanja. Začela sta iz nič in brez ekonomskega znanja, danes Music Max, ki prodaja glasbila in glasbeno opremo, poznajo ljubiteljski in poklicni glasbeniki po vsej Sloveniji, na Balkanu in še v nekaj sosednjih državah. Ukvarja se z maloprodajo in veleprodajo, v ponudbi ima mnoge svetovno znane blagovne znamke glasbil, zadnjih dvanajst let pa tudi lastna glasbila, med katerimi so bile v času korone največja prodajna uspešnica ukulele.

Celje bo kmalu bogatejše za prvo postajo Poljubi in odpelji, ki jo bo občina postavila v neposredni bližini Osnovne šole Lava. Gre za površino, ki bo omogočila staršem, da bodo svoje otroke varno odložili v neposredni bližini šole, ti pa bodo nato peš nadaljevali pot do šolskih vrat. (SŠol, foto: MOC)

Letos mineva 270 let od posvetitve Marijine cerkve na Sladki Gori v občini Šmarje pri Jelšah. Omenjeni jubilej je bil povod za pripravo knjige o kraju in tamkajšnjem spomeniku državnega pomena. Avtorica dela, umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker, je pojasnila, da doslej ni bilo na voljo primerne publikacije, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsa zgodovina in predzgodovina te baročne cerkve, razumljivi za širok krog bralcev.

Iz Premogovnika Velenje so sporočili, da je njihova hčerinska družba PLP, lesna industrija prenovila certifikat kakovosti ISO 9001, s katerim se ponaša že 25 let. Certifikat je zelo pomemben tudi za sodelovanje na javnih razpisih doma in v tujini. Podjetje ima tudi certifikata FSR in SURE, letos mu je mednarodna bonitetna hiša Dun & Bradsteet podelila še platinasti certifikat bonitetne odličnosti, ki pomeni, da sodi med najbolj zanesljive slovenske družbe.

Po predlanski izgubi in manjšemu obsegu čistih prihodkov od prodaje so v zreški družbi GKN Driveline Slovenija lani spet poslovali bolje, je razvidno iz njenega nedavno objavljenega letnega poročila. Za letos napovedujejo rahel padec prodaje in spet pozitiven izid poslovanja. Načrtujejo tudi za malo manj kot štiri milijone evrov naložb, predvsem v nakup nove opreme.

Občini Solčava vreme v zadnjem letu ne prizanaša. Po lanskem avgustovskem neurju, ki je zgolj na občinski infrastrukturi povzročilo približno 6 milijonov evrov škode, se letos uničujoča neurja tam ponavljajo. Pred približno dvema tednoma je ob obilnem deževju plaz zasul cesto proti slapu Rinka. Pred približno tednom je neurje vse do tedaj opravljeno delo uničilo in za sabo ponovno pustilo razdejanje. »Nemočni smo. Hkrati smo hvaležni, da ni bilo nobene nesreče,« je v dneh pred občinskim praznikom utrujeno povedala solčavska županja Katarina Prelesnik.

Lanske avgustovske poplave so v podjetju KLS Ljubno povzročile za več kot 100 milijonov evrov škode. Ob zastoju proizvodnje zaradi poškodovanih prostorov, materialov ter strojev in opreme v podjetju kupcem niso mogli dobavljati izdelkov. Številni so si bili prisiljeni poiskati nove dobavitelje, zato je KLS Ljubno v tem času izgubilo veliko naročil. »Računamo, da se bodo vrnila konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta,« pravi ustanovitelj Bogomir Strašek, ki je januarja podjetje predal v roke novemu vodstvu iz ožje družine. V vodilnem evropskem proizvajalcu zobatih obročev za zagon in pogon avtomobilov trenutno deluje približno 70 odstotkov proizvodnje. Predvidoma do konca letošnjega leta bodo končali gradnjo dela stavbe, ki bo nadomestil del začasno obnovljenih prostorov. V bližnji prihodnosti želijo na varnem mestu v neposredni bližini podjetja zgraditi tudi novo halo za proizvodnjo novega programa.

Dijak Šolskega centra Rogaška Slatina Brest Lenarčič je na 21. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji osvojil zlato medaljo. To je prvo zlato za Slovenijo na tej olimpijadi. Na njegovi šoli so tako dijaki kot profesorji zelo ponosni na Brestov uspeh. Med letošnjimi štirimi slovenskimi udeleženci je bila tudi dijakinja velenjske gimnazije Nives Gošnjak.

Po izvedenih dveh javnih razpravah, kjer so Celjani in Celjanke podajali svoja mnenja o prometnih izzivih in rešitvah, Mestna občina Celje nadaljuje pripravo celostne prometne strategije. V novi fazi lahko občani odslej svoje predloge in opažene prometne izzive preprosto vpišejo v interaktivni zemljevid. Celjani zemljevid dnevno polnijo s svojimi predlogi, ki kažejo, da marsikje promet še zdaleč ni urejen varno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Nik Jarh)

Natanko na lanski občinski praznik so občino Ljubno prizadele katastrofalne poplave. Povodenj je s prireditvenim šotorom v Vrbju odnesla tudi občinsko praznovanje in občino pahnila v leto, polno izzivov in preobratov. »Letošnji občinski praznik zagotovo pričakujemo s strahom. Upam, da se bo dobro izteklo in da bo to dober znak za našo prihodnost,« v dneh pred praznovanjem pravi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. Na Ljubnem namreč tudi leto dni po poplavah ostaja veliko neznank. Ob načrtovanju trajnih protipoplavnih ukrepov je eden največjih izzivov negotovost občanov, ki še vedno ne vedo, ali se bodo morali preseliti ali ne.

V Cinkarni Celje se je v minulih dneh zgodilo nekaj pomembnih lastniških in kadrovskih sprememb. V družbo je s pomembnim deležem vstopila nemška zavarovalnica Allianz, predsednik njenega nadzornega sveta je po novem Tomaž Berločnik.

Damijan Turk, ki je Sektor kriminalistične policije (SKP) Policijske uprave Celje vodil približno 12 let, pred tem pa je več kot 20 let delal kot kriminalist, vodja skupine in vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto, se je upokojil. Na zadnji dan v juliju je njegovo delovno mesto prevzel Aleš Slapnik.

Bisol iz Latkove vasi, ki je največje slovensko podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo fotonapetostnih modulov, je začel trgovati tudi z električno energijo. V ta namen je lani ustanovil družbo Bisol Energija, ki je že pridobila potrebne licence in se pridružila slovenski borzi z električno energijo. Letos je prejela tudi vsa soglasja Elesa za obračunavanje omrežnine in prispevkov končnim odjemalcem, kar je omogočilo začetek dobave elektrike gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. V Bisolu obljubljajo najnižje cene električne energije v Sloveniji, zanesljivost in kakovost dobave, stoodstotno obnovljivo energijo in s tem naložbo v čistejšo prihodnost. Svojim odjemalcem obljubljajo celo možnost zaslužka z uporabo elektrike v obdobjih negativnih cen.

Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) je prejemnica sredstev za zmanjšanje poplavne ogroženosti iz tako imenovanega mehanizma nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO). S tem denarjem morajo biti financirani projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Mestna občina Celje je letos prva v Sloveniji uredila vso potrebno dokumentacijo za pomembne protipoplavne projekte, ki bi v primeru poplav v Celju zaščitili tisoč ljudi. V projektu sta dve ključni ureditvi: zamenjava mostov na Polulah in pri nekdanjem Topru. Oba mosta morata biti zamenjana do sredine leta 2026. Na terenu direkcija za vode zaenkrat ne dela še nič. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Mestna občina Celje bo letos financirala več ključnih naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje. Gasilci lahko pri svojem delu že uporabljajo nov plinski viličar in dva nizko dvižna baterijska viličarja, v uporabi pa je že tudi nova prenosna satelitska antena z intervencijskim Wi-Fi omrežjem. Ta omogoča vzpostavitev spletne povezave na oddaljenih ali težko dostopnih območjih. Gre za večjo učinkovitost oziroma koordinacijo med intervencijami, kar je še posebej pomembno v primeru naravnih nesreč, ko se pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč pogosto soočajo z motnjami v omrežju. Pomembno novo opremo bodo dobili tudi nekatera prostovoljna gasilska društva. (SŠol, foto: MOC)    

V občini Ljubno so se od 19. do 27. julija mudili mariborski študenti, ki so pomagali pri odpravljanju posledic lanskih avgustovskih poplav. Več kot 40 študentov je zavihalo rokave in poprijelo za lopate, kose ali kosilnice, krampe ter sekire in pomagalo tamkajšnjim prebivalcem. Brigadirji so pri čiščenju pomagali tudi na Rečici ob Savinji, na pomoč so priskočili tudi v Solčavi, kjer se je v nedavnem neurju sprožil zemeljski plaz. »Že 25 let je naš cilj, da pridemo pomagat krajanom, ki to potrebujejo,« je ob tem povedal vodja letošnje Študentske delovne brigade ŠOUM Uroš Vozlič in dodal, da je njihov trud vselej poplačan z zadovoljnimi obrazi domačinov.