Arhiv NTRC

Celjska koča: otroški poligon kot rešitev

»Lahko rečemo, da je celotna letošnja zimska sezona ena najslabših v zadnjih petih, če ne kar desetih letih. Glede na epidemiološko sliko v državi in vse vladne ukrepe je bilo smučanje pri nas mogoče šele v drugi polovici januarja, sezona se je končala že sredi februarja,« je povedal Gregor Bezlaj, vodja Celjske koče.

Trajala je le približno mesec, kljub temu da so na Celjski koči priprave na sezono začeli že novembra in so decembra začeli umetno zasneževati. Imeli so tudi nekaj nestanovitnega vremena, a ključni vzrok za slabo sezono, kot je povedal sogovornik, je bilo to, da so bile zaprte državne meje, da ni bilo mogoče prehajanje med regijami in da sta bila na Celjski koči zaprta hotel in restavracija. Tako so smučišče lahko obiskali le smučarji iz Celja in Savinjske regije. Gregor Bezlaj je ocenil, da nujnost opravljanja hitrih testov glede na okoliščine v okviru epidemije niti ni tako izrazito vplivala na obisk smučišča. »Množično hitro testiranje je bilo med tednom omogočeno na celjskem sejmišču, a ker tega ni bilo konec tedna, se nam je takrat poznal upad smučarjev, še zlasti v nedeljo, ko je bil obisk res klavrn. Dobro je, da imamo smučarski poligon, saj za otroke ni bilo testiranja in smo jim lahko omogočili prve smučarske korake.«

Prihodki pri prodaji smučarskih vozovnic so v primerjavi z lani upadli za več kot 40 odstotkov, v primerjavi z letom 2019 za več kot 200 odstotkov. Iz nastanitvenih zmogljivosti niso imeli prihodkov, kar v primerjavi z minulimi leti, ko so izvajali tudi šole v naravi, pomeni še večji izpad. Restavracija je lahko obratovala le do konca oktobra, potem so prešli na ponudbo »vzemi s seboj« (take away).

Na podlagi ukrepa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bodo podali zahtevek za povrnitev stroškov v višini malo več kot 13 tisoč evrov.

Rogla: 60 odstotkov manj smučarjev

Na Rogli so zabeležili 77 smučarskih dni, v preteklih letih jih je bilo 120 do 135. V tem času so gostili 60.224 smučarjev, kar je 60 odstotkov manj kot v sezoni 2019/20. Povprečno je na Rogli smučalo 782 smučarjev na dan. »V letošnji sezoni smo bili v celoti odvisni od enodnevnega obiska, saj so bile namestitvene zmogljivosti zaprte. Običajno naše počitniške smučarske programe uporablja približno tisoč gostov na dan, ki so nastanjeni na Rogli in v Termah Zreče,« je povedala Simona Kalan, vodja prodaje v podjetju Unitur.

Kot je poudarila sogovornica, je odlok, povezan z obveznim testiranjem smučarjev, zagotovo vplival na manjši obisk. »Koliko več smučarjev bi nas obiskalo, če testiranja ne bi bilo, težko ocenimo. Še posebej če upoštevamo, da je je bilo gibanje med statističnimi regijami omogočeno šele v drugi polovici februarja. Smo pa obiskovalcem dobršen del sezone omogočali brezplačno testiranje s hitrimi testi.«

Na Rogli so v prvih treh mesecih tega leta v primerjavi z letom prej uresničili le 33,40 odstotka prihodkov, sicer pa zimska sezona predstavlja 60 odstotkov prihodkov gorskega središča Rogla. Zato se tudi v podjetju Unitur v okviru združenja slovenskih žičničarjev zavzemajo za delno povračilo izpada prihodkov.

Golte: le 30 obratovalnih dni

Kot je povedala direktorica družbe Golte Suzana Srdič, se je smučarska sezona v tem gorskem središču končala zelo neslavno, z zgolj 30 obratovalnimi dnevi. Vremenske razmere so sicer bile zelo ugodne, zagotovo z največ snega v zadnjih desetih letih. A so omejitve za smučišča in ukrepi pri uporabi žičniških naprav (hitri testi) opravili svoje. »To nam je omogočalo poslovanje z zgolj tretjino naših zmogljivosti. 1. januarja smo kljub temu prvi odprli smučišče in zagotovili hitre teste, vendar je žal v prvih dneh smučišče obiskala le peščica smučarjev. Stroški za zadostitev vseh ukrepov so bili previsoki, zato smo sprejeli odločitev in smučišče po nekaj dneh zaprli. Razlog za nizko obiskanost smo zaznali predvsem v tem, da smučarji niso bili pripravljeni vsakodnevno opravljati hitrih testov.«

Smučišče so na Golteh ponovno odprli 12. februarja, ob začetku zimskih počitnic, zadnji dan obratovanja je bil 8. marec. V tem času so beležili dober obisk, zadovoljni so, da so ustvarili varno okolje za smučarje.

»Boleče je predvsem, da se izpad prihodka meri v več sto tisoč evrih, skupaj z ostalimi dejavnostmi centra, ki so bile onemogočene (gostinstvo, nastanitve), ta številka sega krepko čez milijon evrov. Boleče je tudi, da veliko zaposlenih ni moglo opravljati svojega dela oziroma da so ostali brez njega in da je ljudem bila onemogočena telesna dejavnost. Prepričani smo, da je smučanje ena varnejših športnih dejavnosti na prostem, pri kateri je možnost okužbe majhna, zato smo smučišča enotna, da so bili ukrepi nesorazmerni, pretirani in tudi diskriminatorni v primerjavi z drugimi dejavnostmi,« je sklenila Suzana Srdič.

Foto: SHERPA