V Občini Laško po 94 odstotkov preštetih glasovnic slavi magister farmacije Marko Šantej, ki je na volitvah sodeloval s podporo skupine volivcev in liste Mlada moč občine Laško. Slednjega je podprlo 65 odstotkov volivcev, medtem ko so dosedanjemu županu Francu Zdolšku (SLS) volivci namenili 35 odstotkov podpore. Volilna udeležba je bila kar 48,2 odstotna. 

 Matija Kovač je zmagovalec drugega kroga lokalnih volitev v Mestni občini Celje. Spremembe se obetajo tudi v Občini Laško, kjer je Marko Šantej prejel bistveno večjo podporo kot dosedanji župan Franc Zdolšek. V Šmartnem ob Paki so volivci še en mandat zaupali dosedanjemu županu Janku Kopušarju.  

V treh občinah regije, Celju, Laškem in Šmartnem ob Paki, izbirajo volivci danes župana, in sicer med kandidatoma, ki sta v prvem krogu zbrala največ glasov. V Celju sta to Bojan Šrot in Matija Kovač, v Laškem Franc Zdolšek in Marko Šantej ter v Šmartnem ob Paki Janko Kopušar in Peter Rosenstein.

Letošnja lestvica stotih najbogatejših slovenskih podjetnikov, ki jo pripravlja revija Manager, za širše celjsko območje ne pomeni kakšnega prav velikega presenečenja. Na njej je deset podjetnikov s Celjskega, kar je toliko kot leta 2020 in manj kot lani. Večina imen je že znanih iz prejšnjih let, le mesta, na katera so se uvrstila, so nekoliko drugačna. Najvišje se je spet uvrstila družina Jager. Sledita ji družini Strašek in Pfajfar. Novinka med deseterico je znana podjetniška družina Kronovšek, na lestvico sta se vrnila Boštjan Marovt in Iztok Špan.  

Ob letošnjem mednarodnem dnevu invalidov, ki ga obeležujemo danes, bo Zveza delovnih invalidov Slovenije štirim lokalnim skupnostim podelila listine občina po meri invalidov. Prva izmed njih je bila v četrtek Občina Polzela, ki je obenem tudi edina letošnja prejemnica v naši regiji. Danes je listino prejela še Mestna občina Kranj. V prihodnjih dneh jo bosta še Občini Lendava in Ankaran.

    Podjetje Rajmax iz Kozjega, ki se ukvarja z izdelavo plastičnega in aluminijastega stavbnega pohištva, bo prihodnje leto praznovalo 25 let. V tem času je iz majhnega družinskega podjetja, ki ni imelo denarja niti za stroje, preraslo v gospodarsko družbo, ki zaposluje že 40 ljudi in iz leta v leto povečuje prihodke. Ti so lani znašali 5,7 milijona evrov. Velika pridobitev bo gradnja novih poslovno-proizvodnih prostorov, za katere je že pridobilo gradbeno dovoljenje.    

Nacionalni inštitut RS za javno zdravje je bil pred dvema dnevoma obveščen o enem izmed dogodkov v kulturnem centru, po katerem je večje število udeležencev iskalo zdravniško pomoč zaradi prebavnih težav. (SŠol)  

Da mora biti to zagotovo napaka pri datumu, je najprej pomislila Jožica iz Savinjske doline, ko je letos oktobra dobila ponoven dopis iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, s katerim so ji še za dodatni dve leti zamaknili datum za njen prvi revmatološki pregled, na katerega je že pred tem čakala leto in pol. Razlog? Epidemiološke razmere. Na pregled v revmatološki ambulanti bo v bolečinah čakala kar tri leta in pol. A kot pravi, ne bo niti presenečena, če ji bodo tudi takrat, tik pred zdajci, poslali obvestilo, da je pregled spet prestavljen.

Bralka nas je opozorila, da so šolske poti do OŠ Frana Krajca Celje na Polulah premalo varne in da je zlasti problematično semaforizirano križišče na Cesti v Laško, ki ga morajo otroci prečkati na poti do šolske avtobusne postaje pri bencinskem servisu ali če gredo peš naprej proti Bregu. Hitrosti avtomobilov so na križišču pogosto previsoke in občasno niti rdeča luč ne ustavi divjakov, cesta pa je od pločnika in kolesarske steze ločena le s stebrički. Ti zagotovo ne bi zadržali vozila, ki bi ga zaneslo s ceste. Starši zato želijo postavitev dvojne odbojne ograje in stalnega merilnika hitrosti, ki bi umiril promet, kot se je izkazalo že marsikje. Ob tem bi bilo treba tudi sicer bolj vidno označiti, da gre za šolsko pot. A za zdaj nimajo sogovornika.

Nogometaši Rogaške so zmagali še v Kidričevem in so na odmor odšli z zajetno točkovno prednostjo na vrhu 2. slovenske lige. V petek so v velikem derbiju proti Aluminiju, ki je bil še spomladi prvoligaš, slavili z 2:1. Zdaj ima Rogaška kar štiri točke naskoka pred drugo uvrščenim Aluminijem. Po osemnajstih jesenskih krogih bo spomladi sledilo le dvanajst krogov.

Življenjska, zlasti pa karierna pot Laščana Jožeta Mačka je osupljiva. Je znanstvenik s tremi doktorati. Doktoriral je iz agronomije oziroma fitopatologije (1964), ekonomije (1976) in zgodovine (1989). Pomemben je tudi njegov prispevek k pomenu in prepoznavnosti laške občine. Njegovi domači, predvsem otroci, pa tudi nekateri znanci so ga ob pripovedovanju o kakšnih dogodkih iz njegovega življenja večkrat spodbujali, da bi jih spravil na papir. »Tega sem se branil, ker se mi ni zdelo, da bi bili vredni zapisa. Po globljem premisleku pa sem se odločil drugače,« svojo odločitev o predstavitvi svoje življenjske poti v knjigi utemelji izjemen mož z neverjetno širino znanj.

Celjski kriminalisti so ovadili moškega, ki je osumljen kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. V hišni preiskavi so našli več kot 2.700 slikovnih in video datotek hujših spolnih zlorab otrok. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za osumljenca odredil pripor. (Simona Šolinič)

  Župani velikokrat poudarjajo, da občinske politike ne krojijo sami, ampak izvršujejo sklepe, za katere glasuje občinski svet. Sestave občinskih oz. mestnih svetov v občinah, kjer so sedeži upravnih enot, nakazujejo, da županom Šentjurja, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Žalca in Mozirja ne bo težko sklepati koalicij in iskati podpore za svoje predloge. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo razmerja moči oblikovala v Mestni občini Celje in Občini Laško, kjer bosta nova župana znana šele po drugem krogu lokalnih volitev.  

Občina Dobrna se je v letošnjem natečaju Čebelarske zveze Slovenije Čebelam najprijaznejša občina uvrstila na drugo mesto. Letošnja zmagovalka in prejemnica naziva čebelam najprijaznejša občina 2022 je Mestna občina Ljubljana.

Zavajanja podjetja Vitalius se očitno nadaljujejo. Njegove tarče še naprej ostajajo nič hudega sluteči ranljivi starostniki. Na nas so se obrnili svojci 88-letnika, ki sta ga obiskali predstavnici omenjenega podjetja iz Selnice od Dravi. Zavedli sta ga, da je podpisal pogodbo o nakupu »čudežnih« prehranskih dopolnil v vrednosti 830 evrov. Pri tem mu nista predstavili končne cene izdelka, ki bi jo moral glede na pogodbo odplačevati v obrokih. Obrnili smo se na direktorja in lastnika podjetja Denisa Kankoša, ki vse očitke o kakršnemkoli zavajanju zavrača.

O Celjskih grofih je že veliko znanega, a nova odkritja vedno znova presenetijo zgodovinarje. O moči ene najpomembnejših plemiških rodbin na naših tleh govori tudi podatek, da so prve generacije Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov, imele le pet gradov, nato se je »imperij« širil. Friderik I. je vsako leto kupil en grad na račun zadolženih lastnikov, ki niso mogli vrniti dolga. »Celjski niso bili le politiki in vojaki, ampak tudi izjemni poslovneži,« meni Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se prvenstveno ukvarja s preučevanjem te pomembne rodbine. Nekateri bi jim sicer rekli vojni dobičkarji, a tudi v tistih časih so žal uspevali bolj iznajdljivi in prebrisani.

»Na domačiji Hernavs Herbalija naša družina uresničuje svoje poslanstvo, saj s hvaležnostjo ohranja, neguje in razvija več kot 120 let staro posestvo nad Virštanjem, ki ponuja svojevrstne objeme dobrega počutja in ga obiskovalci, med katerimi prevladujejo tujci, vedno zapuščajo z navdušujočimi vtisi,« poudarja Barbara Hernavs, sicer profesorica na Gimnaziji Celje – Center, ki jo že od nekdaj zanimajo subtilne energije in blagodejni vidiki življenja.

V praznem meščanskem stanovanju v Stanetovi ulici v Celju je dva večera minulega konca tedna zaživela zgodba o življenju aktivistke in političarke Roze Luxemburg (1871–1919), ki je lahko s svojimi protivojnimi in nadnacionalnimi stališči ter z zagovarjanjem humanističnih vrednot še danes navdih. Tako je navdušila tudi ustvarjalke ženske pripovedovalske skupine Bodice, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva 567 v Umetniški četrti Celje.

Pred približno petindvajsetimi leti sta Nataša Dolenc in Franci Gominšek na hribu v Kasazah začela graditi hišo z upanjem, da si bodo v njej zagotovili prijetne pogoje za družinsko življenje, saj se jima je kmalu zatem rodila hči Nina. A je življenje ubralo drugo pot. Franci je zbolel zaradi raka prebavil in konec leta 2019 umrl. Nataša in Nina sta ostali v nedokončani hiši v zelo slabih bivanjskih pogojih. V njej pravzaprav životarita, saj v hišo brez fasade pronica vlaga, v njej ni urejenega ogrevanja, dotrajana okna in vrata ne tesnijo, vsi prostori so potrebni temeljite prenove. A denarja za to nimata. Pred vrati pa je še ena zima.

Pred nedeljskim drugim krogom županskih volitev, ki bo v 47 slovenskih občinah, je v teh dneh možno predčasno glasovati. Na župane med drugim čakajo tudi v Celju, Laškem in Šmartnem ob Paki.