V Zgodovinskem arhivu Celje so danes predstavili obsežen prevod šolske kronike I. gimnazije v Celju. Delo povzema enega od dragocenih virov, ki ga hrani arhiv, in sicer šolsko kroniko ene od najstarejših gimnazij v Sloveniji. Na predstavitvi so sodelovali dr. Aleksander Žižek, urednik in eden od prevajalcev, dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje.

Podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic ima novega direktorja Davida Hauerlanda, dosedanji direktor Silvo Žižek je zato po večletnem direktorovanju zapustil podjetje. Spomnimo, da je češko podjetje Fidurock s Petrom Valentom in z Davidom Hauerlandom na čelu konjiški Zlati grič prevzelo predlani. David Hauerland je vlogo direktorja prevzel jeseni, ker želi, kot pravi, dejavno soustvarjati zgodbo Zlatega griča in tesneje sodelovati z lokalnim okoljem. In kako namerava češki lastnik razvijati podjetje z dolgoletno tradicijo na področju pridelave kakovostnih vin?

Sinoči, okoli 23. ure, so policisti na avtocesti, na območju Tepanja, obravnavali voznika osebnega vozila, ki je pri omejitvi 130 km/h, vozil 240 km/h.

Seme za rast uspešne turistične kmetije Razgoršek v Pepelnem blizu Šmartnega v Rožni dolini je že v 80. letih prejšnjega stoletja zasejala mama Milica, ki je ob pomoči moža Martina uresničila zamisel o tem, da bi na kmetiji nudili prenočišča za goste. Njune sanje je nadgradil sin Martin, ki v ponudbo kmetije vsako leto doda kaj novega. Temu delu se je povsem posvetil, a brez pomoči sester Helene, Jožice, Sonje in Petre ter njihovih otrok ne bi šlo, je prepričan. Mama sedanje podobe kmetije žal ni dočakala, a so njeni nasledniki prepričani, da bdi nad njimi in da so tudi zato uspešni, medtem ko oče še vedno pomaga po svojih močeh.

Martinovo je za Laščane že doga stoletja pomembna prelomnica. Zadnja leta sovpada s praznovanjem občinskega praznika, sicer pa je to predvsem farni praznik, saj je sv. Martin zavetnik ene najstarejših slovenskih cerkva, ki stoji na osrednjem trgu Laškega. Eden pomembnejših dogodkov ob praznovanju martinovega v Laškem je tudi Martinov sejem. Pravico zanj je mesto dobilo s privilegijem že pred 796 leti. V spomin na ta dan v Laškem vsako leto pripravijo sejem z bogato ponudbo lokalnih dobrot blagovne znamke Okusiti Laško. Živahno sejemsko dogajanje je bilo v mestu ob Savinji tudi na letošnjo Martinovo nedeljo.

Do 10. decembra bo v Galeriji Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah na ogled razstava del akademskega slikarja in grafika Staneta Jagodiča. Ustvarjalec ob svojem 80. jubileju na razstavi z naslovom Nazaj v mladostni kraj prvič predstavlja kataloge, plakate in vabila, ki jih je med letoma 1982 in 2002 oblikoval za različne dogodke v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Celju.  

Jubilejna 30. Novačanova srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki jih pripravlja Gledališče Zarja Celje, so se sinoči končala. Nagrado tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva je prejela Predstava Hamleta v vasi Spodnja Mrduša v izvedbi Kulturnega društva Loški oder. Nagrado je prevzel režiser Dejan Spasić.

Kdo je glavni pri Ocvirkovih na Polzeli, se ve. To je njihova četrta družinska članica, kratkodlaka britanka Ruby. Večji del dneva ležerno poležava. Ko ji je dolgčas, prikupno išče pozornost svojih lastnikov. Dobro se razume tudi s sodniki. Na zadnji mačji razstavi v Celju, ki jo je organiziralo tamkajšnje felinološko društvo, je zasedla drugo mesto med kastriranimi oziroma sterilizirani mačkami v kategoriji best of best. To je bil tudi najboljši dosežek v okviru slovenske zveze.

  Dravske elektrarne Maribor želijo na grebenu Maclja postaviti pet vetrnih elektrarn – tri so predvidene na območju občine Rogatec, dve na območju občine Žetale. Župan Rogatca Martin Mikolič pravi, da so občani in predstavniki občinskega sveta umeščanju elektrarn, ki naj bi na leto proizvedle približno 90 gigavatnih ur električne energije, naklonjeni. Občina od vlagatelja pričakuje letno nadomestilo za izrabo prostora in bolje urejene lokalne ceste. Nekoliko drugačen pogled na umeščanje elektrarn ima sosednja občina Žetale.  

Zavod Celeia Celje je danes prvič pripravil celodnevno enološko-gastronomsko dogajanje v središču mesta, posvečeno Martinovi soboti.  

Letošnje pridelovalno leto je bilo za vinogradnike eno najzahtevnejših, saj je bilo obeleženo s pogostimi neurji s točo, z obilico padavin in s plazovi. Zaradi vsega naštetega je bilo vinsko trto zelo težko obvarovati pred rastlinskimi boleznimi, pravi specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca Tadeja Vodovnik Plevnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Kljub manjšim povprečnim količinam je bilo možno tudi v naših krajih pridelati vino vseh kakovosti, vseh vrst in vseh stilov.  

Razdejanje, ki so ga neurje, vetrolom in silovita ujma povzročili v državnih, občinskih in zasebnih gozdovih, je odkrilo dejansko stanje slovenskih gozdov. Sanacija poškodovanih gozdov je v nekaterih občinah na Celjskem razgalila tudi, da so nekateri – ki sploh niso lastniki teh gozdov – vanje širili svoje nepremičnine, ponekod so nastajala celo odlagališča odpadkov … Da izvajalci sanacije po ujmi ne opravljajo, ne moremo trditi, res je tudi, da je dela ogromno, in tudi pri sanaciji obstaja prednostni seznam glede na poškodbe dreves. Vprašanje je, ali je sanacija, predvsem ureditev gozdne površine po njej, izvedena v skladu z gozdnim redom. V nekaterih območjih naše regije občani opažajo večje kupe vejevja, ki so jih izvajalci po sanaciji pustili v gozdovih. Krajani se bojijo, da bo to vejevje prineslo v dolino že naslednje večje deževje. Kakšna pravila veljajo v teh primerih? (SŠol, Foto: Andraž Purg)

Šmartno ob Paki, ki praznuje občinski praznik novembra, je bilo med bolj prizadetimi lokalnimi skupnostmi v avgustovskih poplavah. Odprava obsežnih posledic na javni infrastrukturi bo dolgotrajna, a župana Janka Kopušarja skrbi predvsem psihično počutje ljudi, ki so ob povodnji in proženju plazov v strahu za svoja življenja in premoženje doživljali stres, zdaj nekatere pesti še negotovost, kje bodo lahko mirno in varno živeli. Kritičen je do države in stroke, ki se, kot pravi, obotavljata pri iskanju primernih rešitev za ljudi.

Nejca Zagerja iz Trbiža pri Ljubnem od Savinji smo prvič obiskali dan po avgustovski poplavi. Takrat je življenje njegove družine obtičalo pod večmetrskimi kupi gramoza. Po več mesecih na dobesedno opustošenem zemljišču še vedno neuspešno čaka na usmeritve in pomoč države. Kot mu že nekaj časa obljubljajo pristojni, naj bi bilo vse drugače po sprejetju ustreznih zakonskih podlag. A mlad Zgornjesavinjčan se je odločil, da do takrat ne bo sedel križem rok. Pri tem so mu na pomoč priskočili člani Rotary kluba Ptuj. Njihov predsednik Miran Golub je Nejcu dan pred njegovim 29. rojstnim dnevom izročil bon v vrednosti malo manj kot 11 tisoč evrov, zaradi česar bo novi začetek mlade družine s tremi otroki zagotovo lažji.

V Celju se bo te dni  prvič odvijal festival Drugajanje. Gre za kratek festival sodobne umetnosti, ki ga zavod Bunker organizira že 22. leto, v Celju pa je organizacijo prevzela Hiša kulture.

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so na območju Celja, Kranja in Ljubljane izvedli več hišnih preiskav v zasebnih in poslovnih prostorih, in sicer pri štirih fizičnih in treh pravnih osebah. Razlog je sum kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. (SŠol, Foto: Arhiv NT)

Pravi, da se je spomin na tisto stresno avgustovsko jutro z grenkobo za vedno zasidral v njem. Paka in Savinja ste prestopili bregove in preplavili njegov domači kraj. Ker je narasla voda ogrožala življenje nekaterih občanov, se je Sašo, kot ga kličejo prijatelji, takoj odzval na prošnjo gasilcev, naj jim pomaga pri reševanju ogroženih s svojim čolnom. Ker je izkušen ribič, je vedel, kje lahko podivjana reka skriva svoje pasti in nevarnosti. Zato mu je uspelo sokrajane in njihove štirinožne ljubljence prepeljati na varno. Njegova dejanja niso ostala spregledana, saj je ob letošnjem prazniku Občine Šmartno ob Paki prejel županovo priznanje.

Do konca meseca bo v Galeriji Božena v Pelikanovi hiši v Celju na ogled 53. slovenska pregledna fotografska razstava. Gostitelj sinočnje slovesne razglasitve rezultatov, ki je bila letos v Celjskem domu, in odprtja razstave je bil  Digitalni foto klub Celje, pokrovitelj dogodka pa je vsako leto Fotografska zveza Slovenije.  

Potem ko je celjski slikar Tomaž Milač lani poslikal steno na Muzejskem trgu in z njo požel nemalo pohval in občudovanja mimoidočih, se je tokrat lotil še stene v bližnjem atriju Gosposke ulice.

Vabljeni na strokovni seminar na temo zaščite tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil ter njihovega potenciala v gostinski ponudbi Slovenije.