V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji so nedavno predstavili novo butično linijo kartuzijanskih zelišč Zajcklošter. Gre za šentjanževo olje, kapljice zlate rozge in žajbljev hidrolat, ki so nastali izključno iz sezonskih zelišč, pridelanih na kartuzijanskem zeliščnem vrtu, za katerega zadnja štiri leta skrbita Majda in Katja Temnik z biodinamične kmetije Majnika iz bližnjih Žič. Njun cilj je ohranjati in negovati skrivnostno povezavo med rastlinami in človekom ter s svojim načinom dela poosebljati kartuzijanski duh in podoživljati njihove vrednote. 

Andraž Slakan prihaja iz Tabora. Kljub temu, da že vrsto let živi v prestolnici, je s Spodnjo Savinjsko dolino še vedno močno povezan. Je profesor violine v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. Obenem je dirigent, pisec aranžmajev in organist. Do nedavnega je bil tudi dolgoletni pevec in član umetniškega vodstva vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile. Glasba mu je že od nekdaj blizu. V njej se najde, z njo živi in znotraj nje deluje. Zase pravi, da je »zahteven« poslušalec, saj pri glasbi pričakuje, da ga pritegne, svoje aranžmaje pa v večini rad nekoliko začini. In čeprav je za njim že ogromno izkušenj in na stotine nastopov, mu ne zmanjka idej in izzivov.

Iz Celja znova prihaja vest o hudem medvrstniškem nasilju na Ljubljanski cesti. Sedem mladih, od teh jih je bilo šest mladoletnih, je napadlo druga dva mladoletnika. Prvi napadeni je hudo poškodovan, drugi lažje. Policija je sedmerico že prijela. (SŠol, Foto: PUC)

S slavnostno akademijo Mestne skupnosti Šentjur se je minulo sredo začelo dogajanje turistične prireditve Šentjurjevo 2024. Slednja na različna prizorišča po občini prinaša glasbene, družabne, športne, kulturne in še kakšne vsebine.  

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) si prizadeva za razvoj in uveljavitev čebelarske turistične ponudbe, ki postaja redna ponudba slovenskega turizma, zato je certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma v letošnjem letu s 3 čebelic nadgradila v »top bee« (vrhunska čebela). Prvi »top bee« certifikat je prejelo Čebelarstvo Šolar iz Strmce pri Laškem.

Mestni svet Mestne občine Celje je na današnji seji potrdil zaključni račun proračuna za leto 2023 in rebalans proračuna za letošnje leto, svetniki so podali tudi predhodno soglasje za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča v Ekonomsko-poslovni coni v Trnovljah, kar bo vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj občine. Mestni svet je obravnaval in sprejel tudi strateški dokument s področja turizma, ki prinaša dolgoročne usmeritve razvoja te panoge, Celje pa bo po podanem soglasju svetnikov prihodnji teden podpisalo listino o pobratenju s srbskim mestom Šabac. (SŠol, Foto: MOC)  

Knežje mesto je v zadnjih letih doživelo preboj na različnih področjih, veliko ljudi je ponosnih, da danes živijo tukaj, a razumeti je treba, da vsi nikoli ne bodo zadovoljni z vsako stvarjo. Če nekaj ni dobro, je na to treba opozoriti. Kritike so tudi upravičene. Tako pohvale kot kritike so sestavni del razvoja vsakega mesta. Lahko ga še izboljšajo. Temu bi morali slediti vsi, ki jim je knežje mesto dom. Pogovarjali smo se z županom Celja Matijo Kovačem. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Andraž Purg)

S problematiko vandalizma se v Mestni občini Velenje in širši Šaleški dolini soočajo že dlje časa. Število vandalskih dejanj, največ jih je v mestnem središču, je letos v primerjavi z lani ponovno nekoliko naraslo. Objestneži, med katerimi je največ mladoletnikov, uničujejo igrala na otroških igriščih, koše za smeti ter gasilne aparate v garažnih hišah, pogosto razbijajo luči javne razsvetljave, na stene pišejo neprimerne napise. Znašajo se tudi nad mestnimi kolesi Bicy, ki so namenjena izposoji. Da bi zajezili tovrstna kazniva dejanja, bo občina poostrila redarski nadzor, na terenu bodo prisotne tudi mešane policijsko-redarske patrulje.

Celjski policisti so v preteklem tednu obravnavali 26-letnega voznika osebnega vozila, ki je z neodgovornim in objestnim ravnanjem ogrožal sebe in ostale udeležence cestnega prometa.

Jasna Kuljaj, priljubljena medijska in televizijska osebnost, ki smo jo že leta vajeni spremljati na malih ekranih, je sprejela novo pomembno vlogo programske direktorice štirih televizijskih kanalov: TV Veseljak Golica, TV Aktual, BestFM TV in TV Zlati zvoki. 

  Na zadnji seji Sveta regije Posavje so župani šestih posavskih občin, med njimi tudi Bistrice ob Sotli in Radeč, govorili o umeščanju drugega bloka jedrske elektrarne v prostor. Bistriški župan Franjo Debelak je opozoril, da si občina že vrsto let prizadeva za razširitev vplivnega območja Nuklearne elektrarne Krško (NEK). »Res je, da so naši kraji od elektrarne oddaljeni nekoliko več kot deset kilometrov. A strokovne podlage navajajo, da je naša občina zaradi vetrov vsekakor v njenem vplivnem območju.« Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) je primernost območij ukrepanja nazadnje preverila maja lani. V omenjeni ustanovi menijo, da ni potrebe za širitev velikosti območja takojšnjih zaščitnih ukrepov. Dodajajo, da bi lahko omenjeno območje celo zmanjšali.  

Da Poslovna cona Arnovski gozd nikakor ni primerno mesto, kamor bi lahko v takšnih količinah odvažali material iz rečnih strug iz Zgornje Savinjske doline, je pred dnevi javno opozoril žalski župan Janko Kos. Občina Žalec je prepričana, da gre v tem primeru za kršenje zakonodaje, zato je lastnika zemljišča, podjetje Tegar iz Velike Pirešice, in koncesionarja, Nivo Eko, prijavila inšpekcijskim službam. »V Žalcu ne bomo žrtve kapitala. Naj si gospodje material peljejo domov na svoje dvorišče. Nas pa naj pustijo pri miru. V odloku je jasno zapisano, kaj se na zemljišču sme in česa ne,« je jasen Kos.

Včeraj je zagorela stanovanjska hiša v Pongracu v občini Žalec. Požar je okoli 11. ure dopoldne izbruhnil v pomožnem objektu, od tam se je razširil na ostrešje stanovanjske hiše. Pri gašenju so posredovala prostovoljna gasilska društva Zabukovica, Vrbje, Žalec, Griže in Šempeter, pri zasilnem prekrivanju strehe na stanovanjski hiši so na pomoč priskočili še gasilci z PGD Ložnica pri Žalcu. Skupno je v intervenciji sodelovalo 39 gasilcev s 15 gasilskimi vozili, so sporočili iz Gasilske zveze Žalec.

Zdravstveni dom (ZD) Laško je pred velikim in pomembnim projektom, začetkom gradnje težko pričakovanega in prepotrebnega prizidka. Nanj so se v vodstvu javnega zavoda intenzivno pripravljali že v minulem letu. Slavnostni podpis pogodbe za izgradnjo prizidka bo 18. aprila. Tudi sicer je bilo leto 2023 za ZD Laško po besedah vršilke dolžnosti direktorice mag. Janje Knapič leto novih projektov z razširitvijo dejavnosti in s še večjem poudarkom na skrbi za paciente. Z letnim poročilom delovanja zavoda so se laški občinski svetniki seznanili na svoji zadnji seji in ga tudi soglasno potrdili. 

Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se za nakup družbe Štore Steel zanimalo pet tujih podjetij – Sij, vodilni proizvajalec jekla v Sloveniji, ki je v večinski ruski lasti, ter dve italijanski in dve turški jeklarski družbi. Postopek prodaje, ki ga vodi NLB, naj bi bil končan še letos. V konzorcij prodajalcev so se poleg Uniorja, ki se mora lastništvu v štorski jeklarni odpovedati na zahtevo bank, vključili še drugi trije veliki lastniki. Vse štiri družbe imajo skupaj 80-odstotni lastniški delež.

V Mestni občini Velenje nameravajo do leta 2030 energetsko prenoviti več kot 65 odstotkov stavb, zdaj je prenovljena približno tretjina. Gre za finančno zajetno naložbo, ki je občina sama ne zmore, zato v procesu zelene preobrazbe pričakuje finančno pomoč Evropske investicijske banke, je med drugim dejal župan Peter Dermol na mednarodni konferenci o energetsko učinkovitih stavbah. Konferenco sta v Bruslju organizirala Združenje mest C40 in Globalna konvencija županov za podnebje in energijo v okviru kampanje Prenovimo Evropo. Bodo okoljske politike s svojimi ukrepi pripomogle tudi k manjšim stroškom ogrevanja?

Na obvoznico so v občini Gornji Grad potrpežljivo čakali več let. »V središču kraja se soočamo z gostim prometom tako tovornih kot tudi osebnih vozil, v poletnih mesecih je gneča zaradi turistov še toliko večja. Obvozna cesta ga bo razbremenila prometa, zato bo trško jedro privlačnejše za razvoj turistične ponudbe, varnejše za obiskovalce in sprehajalce. Bolj mirno okolje bo za tamkajšnje stanovalce tudi prijetnejše za bivanje,« med drugim poudarja župan Anton Špeh. Slovesno odprtje najnovejše cestne pridobitve, težke približno 5,5 milijona evrov, načrtujejo konec junija. Večino denarja je prispevala direkcija za infrastrukturo, Občina Gornji Grad je zagotovila 722 tisočakov.

Mlekarna Celeia je lani ustvarila 75 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,5 milijona evrov več kot leta 2022 in največ doslej. O končnem poslovnem izidu za zdaj v mlekarni še ne govorijo. Direktor Vinko But pravi, da bo podatek znan po seji skupščine, ki bo predvidoma junija. V zadnjih petih letih je družba poslovala s čistim dobičkom samo v letih 2020 in 2022, ko je znašal malo manj kot 200 tisoč evrov.

»Rad potrkam na les, da nam ni treba iskati novih poslov, ampak smo že tako prepoznavni, da ves čas dobivamo povpraševanja.« Tako je pred časom, ko nam je pokazal nove proizvodne prostore v Šonovem, dejal Janko Rajgl, ustanovitelj in direktor podjetja Rajmax. Gospodarska družba, ki se ukvarja s proizvodnjo stavbnega pohištva, je lani obeležila 25 let. Rajglu ni težko priznati, da so bili začetki njegove poslovne poti skromni. Ni začel s pozitivno ničlo, ampak v rdečih številkah. Podjetje ima danes 38 redno zaposlenih. Kot je zapisano v obrazložitvi za zlati grb občine, domačini pri ustanovitelju te gospodarske družbe še posebej cenijo to, da kljub uspešni poslovni poti ostaja zvest domačemu kraju.  

Z zbranimi obvestili, zavarovanimi posnetki in zavarovanimi sledmi, so celjski policisti in kriminalisti ugotovili, da je kaznivega dejanja osumljen 37-letni moški z območja Maribora. V tem tednu so na kraju njegovega bivališča opravili hišno preiskavo in mu med drugim zasegli pištolo, ki jo je uporabil pri poskusa ropa. Prav tako so ugotovili, da je 37-letnik kradel v več trgovinah v Celju in trgovcem povzročil za dobrih 500 € škode.