Potem ko je celjski slikar Tomaž Milač lani poslikal steno na Muzejskem trgu in z njo požel nemalo pohval in občudovanja mimoidočih, se je tokrat lotil še stene v bližnjem atriju Gosposke ulice.
Vabljeni na strokovni seminar na temo zaščite tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil ter njihovega potenciala v gostinski ponudbi Slovenije.
V celjskem kinu Mali Union bo tudi letos na ogled serija filmov z Ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Od danes do 12. novembra se bo zvrstilo osem odličnih novih filmskih stvaritev priznanih svetovnih ustvarjalcev.
Celjski Hotel Evropa se ponaša s 150-letno tradicijo in naj bi bil najstarejši hotel v Sloveniji. Za Celjane je bil od nekdaj sinonim za odličnost in tradicijo ter pomemben del dogajanja v mestu, kraj srečevanja in druženja, kot je dejal celjski župan Matija Kovač na predstavitvi dogajanja ob visokem jubileju. Tega je družba Eurotas hoteli, v katero sodi poleg Evrope še šest hotelov v različnih krajih Slovenije, obeležila tudi z dokumentarnim filmom o bogati preteklosti tega dragulja, kot se je slikovito izrazil direktor omejene hotelske verige Aleksander Pinter.
Življenjska, zlasti pa karierna pot dr. Rafaela Cajhna je osupljiva. Kot strokovnjak za teorijo in tehnologijo regulacij, energetsko elektroniko in elektronska krmilja v močnostni elektroniki je za seboj pustil dragoceno zapuščino. Sodeloval je s tujimi in z domačimi ustanovami in podjetji. Izumil je univerzalni tranzistorski regulator in tranzistorske krmilne naprave za šestfazne usmernike, tiristorski sistem za vzbujanje sinhronih električnih generatorjev tovarne Rade Končar v Zagrebu in še več drugih naprav. Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. V več desetletjih pedagoškega in raziskovalnega dela je vzgojil na tisoče strokovnjakov elektrotehnike. Napisal je preko sto strokovnih in znanstvenih del, od tega več knjig in učbenikov. Za izjemno življenjsko delo na znanstvenem, izobraževalnem in gospodarskem področju bo prejel najčastnejše priznanje Občine Laško.
»Ko te Alma enkrat zagrabi, te ne izpusti,« je v intervjuju za Novi tednik spomladi dejala Jerneja Jezernik, letošnja prejemnica literarne nagrade mira, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov Pen. Komisijo je prepričala s svojim predanim dolgoletnim raziskovanjem dela in življenja Alme M. Karlin.
Vodenje Občine Laško je prevzel pred enim letom. Hitro je moral zavihati rokave, saj veliko časa za uvajanje ni bilo. Občina je morala namreč kljub spremembi na oblasti brez zaustavitev nadaljevati začrtane naložbe in jih izpeljati do konca, saj se v letošnjem letu končujejo največji infrastrukturni projekti, ki so vezani na kohezijsko obdobje 2014 – 2020. V laški občini sta to izgradnji 4,2 milijona evrov vrednega kanalizacijskega omrežja in športne dvorane v Rimskih Toplicah (3,2 milijona evrov). Nato se je bilo treba konec pomladi in poleti soočiti z neurji in s poplavami, ki so v občini Laško (spet) povzročili veliko škodo in stiske med ljudmi. Kljub vsemu župan Marko Šantej minulo leto ocenjuje kot uspešno, zato razlogov za proslavitev občinskega praznika, ki ga občina praznuje 7. novembra, ne manjka. Obeležili ga bodo s pestrim dogajanjem.
Se tudi vi zamislite, ko na polici trgovin opazite, da cena kruha dosega ceno tudi do šest evrov za kilogram? Kruh in izdelki iz žit so bili po podatkih republiškega statističnega urada septembra za malo več kot odstotek cenejši kot avgusta, a skoraj deset odstotkov dražji kot septembra lani. Od začetka leta 2013 do konca letošnjega septembra je bila stopnja rasti cen kruha skoraj 44-odstotna. Čeprav potrošniki najprej opazimo ceno te dobrine, bi nas morale skrbeti tudi njene sestavine in hranilna vrednost. Kot opažajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, so v kruhu, ki ga kupimo v trgovinah in pekarnah, pogosto dodatni številni aditivi.
V začetku oktobra je minilo leto od neljubega dogodka, ko se je zaradi okvare na vodovodnem omrežju Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec zastrupilo več Spodnjesavinjčanov. Več kot 180 ljudi se je odločilo za vložitev odškodninskega zahtevka. Peščica se je na zavarovalnico obrnila neposredno, večina s pomočjo odvetniške družbe Boruta Sokliča. Prve odškodnine so že dobili nakazane. Direktor žalske komunale mag. Janez Primožič ocenjuje, da izplačevanje slednjih ne bo v škodo javnega podjetja. To bo v celoti pokrila zavarovalnica, ki jamči za skupni znesek do 500 tisoč evrov.
Že dvanajsto leto je organizator tekaških dogodkov Nino Cokan včeraj uspešno izpeljal tek z razlogom, kot se imenuje Vege tek, ki je letos z novo 21-kilometrsko progo postal mali maraton. Dogodek je poseben v tem, da del denarja iz prijavnin tekačev organizator nameni društvom, ki se trudijo za lepše življenje brezdomnih in zavrženih živali.
Laščanka, 25-letna Urška Sikovšek, je glasbenica – je profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vodja Mešanega pevskega zbora Šentrupert in vodja ter dirigentka znanega celjskega orkestra Lucky & the Pipes. Čeprav je svojo glasbeno pot snovala sama, ji je dirigiranje orkestru, katerega članica je bila že v srednji šoli, nepričakovano padlo v roke z vsemi avtorskimi notnimi zapisi aranžmajev v trenutku, ko je znan Celjan, dirigent Srečko Cizelj nenadoma preminul in ji zapustil svojo glasbeno zapuščino. Pri komaj 19 letih je stopila v čevlje glasbenega velikana, mentorja in prijatelja.
Josip Ipavec in njegov svet je naslov novega zbornika o skladatelju in zdravniku, rojenem pred 150 leti. Zbornik sestavljajo referati, predstavljeni na simpoziju, ki so ga organizatorji leta 2021 pripravili o tem znanem šentjurskem rojaku, avtorju prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka. »Nikoli doslej niso glasbeniki izvajali toliko del Josipa Ipavca, nikoli ni bil tako upoštevan kot danes,« je o njem dejal eden največjih poznavalcev rodbine Ipavcev ddr. Igor Grdina.
Mestna občina tudi letos poziva občane, da priskočijo na pomoč pri decembrski okrasitvi mesta. V ta namen lahko darujejo smreke, ki bi jih sicer radi odstranili iz svoje okolice, in tako lahko rešijo svojo težavo ter pomagajo pri okrasitvi mesta.
Domiselnost podjetnih Šentvidčanov, prebivalcev majhnega kraja v občini Šmarje pri Jelšah, ne pozna meja. Tako bi lahko sklepali po zgodbah o tem, kako so nekoč stara kljuseta spreminjali v na videz močne žrebce. Pri tem si niso pomagali le s hrano in z zelišči, ampak tudi z barvanjem konjske dlake in različnimi postopki, ki bi bili danes deležni zgražanja javnosti in ukrepov katere od inšpekcij. Etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec je zanimivost iz preteklega obdobja vzela kot izhodišče za zgodbo z naslovom Zakaj se konju (ne) gleda v zobe.
»Na pogovor za vaš časopis z veseljem pristajam, saj bi rad pozval moške, naj bodo bolj pozorni na svoje zdravje in naj se ob morebitnih zdravstvenih težavah odprto pogovarjajo, saj opažam, da mnogim tovrstne teme povzročajo precej nelagodja,« pravi nekdanji žalski župan in poslanec Lojze Posedel, ki je pred približno štirinajstimi leti prestal operacijo rakave prostate in je danes njegovo upokojensko življenje dejavno in zadovoljno. Movember je novembrska svetovna kampanja, ki spodbuja moške, naj si v tem mesecu pustijo rasti brke in brado ter tako opozarjajo na zdravstvene težave, še posebej na raka na prostati in raka na modih.
Po nepopolnem četrtem krogu v prvi slovenski ligi za rokometašice sta ljubljanski Krim in ajdovski Mlinotest še neporažena, Ženski rokometni klub Z'dežele iz Celja pa je trikrat zmagal in enkrat izgubil (doma z Mlinotestom). Že drugo sezono zapovrstjo žalski klub nima članske ekipe.
Krajani Letuša in Rečice ob Paki so sinoči dobili dodatna pojasnila o njihovi selitvi s poplavno ogroženega območja. Jasno je, da selitev bo, ni pa še znano točno pod kakšnimi pogoji. Sestanek je bil zaprt za širšo javnost. Domačini, ki so prihajali iz braslovške športne dvorane, pa so bili mešanih občutkov.
Za zdaj se najbolj črni scenariji zaradi vremena niso uresničili. A nevarnosti še ni konec. Na Celjskem so bila posamezna posredovanja v občinah Celje, Zreče, Slovenske Konjice, Mozirje, Solčava in Laško, kjer je poplavilo podvoz pri pivovarni. Zaliva tudi podvoz pri celjski Skalni kleti.
Občina Rogaška Slatina za gradnjo Razglednega stolpa Kristal predvideva že 5,06 milijona evrov. Občinski svet je na zadnji seji za projekt namreč potrdil zagotovitev dodatnih 655 tisoč evrov. Čeprav je bil rok za dokončanje najvišje stavbe v državi, od katere si občina obeta večjo turistično prepoznavnost, novembra letos, je zdaj prestavljen na marec prihodnje leto. Nekateri svetniki dvomijo, ali bo stolp takrat lahko že deloval, in se sprašujejo, kaj bo, če ne bo prinesel načrtovanih prihodkov. Ti so zdaj predvideni za plačilo podražitve naložbe.
Barbarin rov v Hudi Jami, opuščeni del nekdanjega rudnika rjavega premoga, kjer je bilo marca 2009 odkrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev po drugi svetovni vojni, namerava Občina Laško v sodelovanju z obrambnim ministrstvom urediti v muzej. Grobišče je Vlada RS v minulem letu razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.
