Brez dlake na jeziku o naložbah, ki so bile tudi zgrešene
Številni sogovorniki nas za pogovor povabijo v pisarne, tokrat je bilo drugače. Intervju z direktorico ZPO Celje Bredo Obrez Preskar se je začel - pod bazenom!
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pravzaprav v strojnici pod bazenom Golovec, nadaljeval se je v športni dvorani Golovec, v obnovljenih sanitarijah, garderobah in drugih vadbenih dvoranah. Celo v prostorih nekdanje Casablance.
»Želim, da vidite, s čim se ukvarjamo ta trenutek, in da spoznate zaposlene, ker brez njih vsega tega ne bi bilo. Vsak je pomemben,« pravi direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar.
Na tem položaju je zadnji dve leti in pol, pred tem je bila zaposlena v Občini Slovenske Konjice. Celjani jo poznajo tudi kot nekdanjo prvo damo Celjskega sejma. Tam je bila vrsto let izvršna direktorica.
ZPO je ena večjih družb v Celju. Upravlja javna parkirišča, dvorani ŠRC Golovec in Zlatorog, drsališče, letno kopališče, Celjsko kočo, nogometni stadion Z' dežele, Olimp, med drugim tudi del ob Šmartinskem jezeru. Tem za pogovor je torej ogromno.
Še preden nadaljujemo pogovor med obhodom Golovca, beseda nanese na večno temo – parkiranje. In ker ravno o parkiranju celjski stari in novi politični obrazi že meljejo po družbenih omrežjih, postavimo sogovornici preprosto vprašanje: »Ali je parkirnih mest v Celju dovolj?«
Menim, da jih je dovolj. V garažni hiši Glazija je v zgornjih nadstropjih ves dan dovolj prostih mest. Enako v garažni hiši Celeiapark, čeprav so nekatera parkirna mesta tam zakupljena. Tu je še garažna hiša Kocbekova.
Včasih kdo reče, da bi garažna hiša lahko bila pri Spodnjem gradu, a mislim, da za to ni potrebe. Garažne hiše v Celju so od središča oddaljene nekaj minut hoje in v njih je vedno mogoče parkirati. To velja tako za obiskovalce mesta kot za stanovalce mestnega jedra, ki želijo imeti avto v garaži in ne na prostem.
Občina je na parkirišču Spodnji grad uvedla modro cono. Se finančno zdaj to izide v primerjavi s prej?
Zaradi tega ni izgube. Veseli me, da je zdaj na tem parkirišču vedno dovolj prostih mest za vse, ki imajo opravke v mestu. Vem, da je bil včasih tam problem, da so si ljudje na družbenih omrežjih sporočali, kdaj so tam redarji in so s pomočjo aplikacije za tisto uro plačevali parkirnino, ki je sicer niso plačevali.
»Strinjam se s stanovalci mestnega jedra, da morajo imeti ustrezno parkirišče. Podpiram tudi nekatera podjetja, kot je na primer Elektro Celje, ki zaposlenim pomaga pri plačilu parkirnine. To bi lahko uvedla tudi druga podjetja, saj gre za skrb za zaposlene. Po mojem mnenju je v Celju poštena in dobra parkirna politika.«
Resnično mislim, da je možnosti za parkiranje v mestu dovolj, tudi na parkiriščih, ki so drugje, na primer zdaj pri nekdanjem Rakuševem mlinu. Tudi cene so primerne.
Zaradi predvidene obnove Prešernove ulice je že mogoče slišati očitke, da bo tudi tam manj parkirnih mest ...
Parkirna mesta bodo ostala med drugim za nujne primere, invalide, sodišče, dostavo. Če želimo postati ali ostati zeleno mesto, ki nam bo nudilo kakovost življenja, je prav, da tako razmišljamo.
V začetku smo vedno vsi proti spremembam. Tudi jaz bi se rada, če grem v mesto po rogljičke, pripeljala čim bližje. Ampak če je na voljo parkirišče na Spodnjem gradu, parkiram tam in se nekoliko sprehodim, saj gre le za nekaj sto metrov.
Občina mora razmišljati o dostopu invalidov in ranljivih skupin ljudi, o dostavi in omogočiti drugačne oblike mobilnosti. Podobno so storili v Piranu, v katerem si lahko ljudje izposodijo manjše električno vozilo za prevoz po ulicah.
Smo res tako razvajeni glede prevozov, da bi se res najraje pripeljali do vrat?
To je miselnost ljudi. V Ljubljani parkiram v garažni hiši, nato grem peš ali z avtobusom do cilja. Sprememba miselnosti terja čas. Verjamem, da bo parkiranje tudi tema letošnje predvolilne kampanje.
A zavedati se moramo, da je sistem parkiranja v Celju domišljen in zmogljivosti je dovolj. Ko bodo garažne hiše polne, bomo morali začeti razmišljati drugače.
Javno parkirišče je tudi pri drsališču. Glede na to, da se obeta selitev drsališča zaradi protipoplavne varnosti, lahko tam pričakujemo širitev parkirišča?
Enako sem razmišljala tudi jaz. Toda gre za državni protipoplavni načrt, pri katerem je treba upoštevati pomen razlivnega območja v primeru poplav.
Parkirišče bi tam lahko bilo, ampak zaenkrat ni jasno, kakšno bo mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, gre tudi za poseg v zeleno območje.
Priznam, da sem o tem sanjala tudi jaz in pomislila na garažno hišo na tem območju. Toda na žalost ne gre tako zlahka.
Ko sva že pri drsališču ... Kje bo njegova nova lokacija?
Nova lokacija drsališča in hkrati lokacija petdesetmetrskega novega bazena, ki bi lahko bil tudi kombinacija zimsko-letnega bazena, je v bližini dvorane Zlatorog. Gre za zemljišče občine v kombinaciji z zemljiščem Thermane Laško.
Za ves postopek je treba sprejeti tudi ustrezne občinske akte. V imenu občine sicer ne morem govoriti, lahko le rečem, da sem vesela, da potekajo dogovori o umestitvi večnamenske stavbe.
Tudi hotela?
Da. Dobra bi bila združitev več dejavnosti. Nastanitve, šport, rekreacija, gostinstvo. Meni se zdi ta ideja super. Imamo nogometno igrišče, blizu bi bili drsališče in drugi rekreativni objekti.
Lahko bi organizirali kampe v sodelovanju z različnimi športnimi zvezami, domačimi in tujimi klubi. Če je kaj takega organizirano v Celju, vedno iščemo ustrezne nastanitve. Če ponudimo nastanitve na Celjski koči, je težava prevoz do tja, tako da člani društev ali klubov največkrat bivajo v dijaškem domu ali hostlih v Celju.
"Stavbe morajo ustrezati resničnim potrebam za prihodnje generacije. Veliko stvari je treba upoštevati, ne nazadnje moramo preučiti energetsko bilanco, torej da lahko delovanje in hlajenje drsališča na drugi strani energetsko uporabimo pri ogrevanju bazena."
Hotel bi bil dobrodošel. In to si v tem primeru športniki želijo, saj se veliko pogovarjamo s plavalnimi, hokejskimi, z drsalnimi, rokometnimi, s košarkaškimi klubi, torej njihove želje poznam. Vendar moramo pri sprejemanju občinskih aktov, kot je prostorski načrt, paziti, da ne bi uredili premajhnega drsališča ali kopališča.
Kdaj bi novo drsališče lahko bilo postavljeno?
Najprej sem mislila, da bi lahko bilo urejeno v desetih letih, nato sem razmišljala, da bi lahko bilo na podlagi moje vztrajnosti postavljeno še pred mojo upokojitvijo … Težko je v tem trenutku napovedati natančen časovni okvir.
Gre za velik in finančno zahteven projekt, zato je ključno, da zanj najdemo ustrezen finančni prerez oziroma kombinacijo občinskih, državnih in evropskih virov. Pomembno je poudariti, da takšen objekt po svojem pomenu in potrebah presega lokalni okvir.
Drsališče in bazen bi služila uporabnikom iz širše regije, zato ju razumemo kot regijski športno-rekreacijski projekt, pri katerem mora svojo vlogo odigrati tudi država. Projekt bomo zagotovo uresničili. Sem velika optimistka.
Vmes ste omenili Celjsko kočo. Tudi njo upravljate. V preteklih letih ni imela sreče z najemniki.
Res je. Trenutno Celjska koča nima najemnika, zdaj zanjo skrbi ZPO. Strateško gledano je super. Celjanom je zelo blizu in radi jo imamo. Toda ob tem se moramo zavedati, da ne more preživeti samo zaradi Celjanov.
Ko se odpravim v hribe, hrane in pijače ne nosim s seboj. Rada si naročim v planinskih kočah, ker vem, da morajo preživeti, saj se trudijo obiskovalcem gora ponuditi, kar lahko. Osem ali deset evrov plačam z veseljem, ker cenim trud planinskih koč.
»Snovalci Celjske koče bi morali že v preteklosti preučiti in predvideti, da je hotel s 74 posteljami morda prevelik za to lokacijo.«
Če bi Celjani razmišljali enako, bi bilo bolje. Če želimo, da Celjska koča preživi, lahko vsak od nas nekaj k temu prispeva.
Celjsko kočo je imel v najemu nekaj časa znan celjski podjetnik, ki sicer v javnosti veliko govori o podjetništvu. Toda sam je »obupal« vsaj v primeru Celjske koče …
Morda tudi zato, ker so bila pričakovanja previsoka, vsaj glede ponudbe višje kulinarične ravni. Takrat so se izražale tudi posledice epidemije.
Je zdaj torej drugače?
Ponudbo, postrežbo, storitve in drugo smo zdaj prevzeli mi. Izbrala sem tudi ekipo zaposlenih. Na Celjski koči imamo dva kuharja, natakarje, receptorja, čistilko ter sodelavce, ki skrbijo za zunanje naprave.
Moj odgovor na vaše vprašanje je: če sem bila še lani zelo zaskrbljena, danes nisem več. Naredila sem vse, da bi našla model, kako izkoristiti ta priljubljen prostor nad Celjem, čeprav se nisem nikoli ukvarjala z gostinstvom. No, zdaj se moram, a z veliko podporo občine.
Je bila Celjska koča prevelik projekt za tiste, ki so jo zasnovali? So res preučili vse možnosti ali so ustvarili megalomanski projekt za razmere na tej lokaciji?
Strinjam se s tem, da bi že takrat morali snovalci preučiti in predvideti, da je hotel s 74 posteljami morda prevelik za to lokacijo. Pri tem moram povedati, da smo se v zadnjih letih odločili za sodelovanje s šolami in z vrtci. V tem okviru je zasnova hotela dobra.
Na Celjski koči so do zdaj bivali otroci iz različnih občin, ne le iz celjske, in to se je dobro prijelo. Treba je vedeti, da je ponudba za vrtce in šole nekaj drugega kot ponudba za druge obiskovalce in goste, tudi cena je prilagojena in s tem tudi uresničujemo javni interes.
Če ponudba ne bo v cenovnem razredu centra šolskih in obšolskih dejavnosti, bodo odšli v Koper, Maribor ali kam drugam.
Na Celjski koči je tudi smučišče. Je to – glede na razmere – smiselno? Bi ga morali nadomestiti s čim drugim?
Glede na vremenske razmere imajo vsa smučišča v Sloveniji v zimski sezoni težave. Smučišče na Celjski koči morda res ni idealno umeščeno glede na nadmorsko višino, toda če ga že imamo, naj deluje.
Zakaj vztrajamo? Zato, ker je smučišče subvencionirana dejavnost, torej lahko pridobimo nekaj sredstev. Po drugi strani tudi zato, da se lahko otroci tukaj naučijo smučati.
"Lep občutek je, če se otrok nauči plavati, smučati tukaj – doma. Smučišče izkoristijo tudi smučarske šole in klubi. In to nam veliko pomeni."
Smučišče ni tako velik strošek, da ga ne bi zmogli. Razmišljamo tudi, kako obogatiti ponudbo tudi v drugih delih leta. Navsezadnje že imamo letno sankališče, bob, pustolovski park, veliko je tudi kolesarskih gostov …
Na drugi strani Celjske koče je Šmartinsko jezero, del ob njem prav tako upravlja ZPO. Se vam zdi, da to jezero usiha? Ne dobesedno, ampak simbolično. Je to neizkoriščen biser Celja?
ZPO upravlja del jezera. Ponudba na tem delu zajema med drugim izposojo kajakov, kanujev, vodne tube, omogoča tudi supanje. Na območju, ki ga upravljamo, so tudi igrišče za najmlajše, sprehajalne in kolesarske poti, učna pot.
Od letos je na tem območju tudi nova gostinska ponudba, ravno zdaj se končuje naložba v nove rekreativne vsebine. A se strinjam, da Šmartinsko jezero še zdaleč ni izkoristilo vseh svojih možnosti, da bi postalo še pomembnejša destinacija za šport, rekreacijo, prosti čas in turizem.
Razvoj mora biti premišljen, vsebinsko povezan in takšen, da ohranja kakovost prostora in naravnega okolja.
Podobno vprašanje kot pri smučišču: je bila ureditev wake parka smiselna?
Ta zadeva je bila urejena še v času mojega predhodnika. To je naložba, ki jo je nekdo na nek način »vsilil«. Kupljena je bila stara naprava, torej rabljena, kar pomeni, da imamo pogosto stroške s popravilom.
Je šlo za ne »tako zelo nujno« naložbo? Vas to jezi?
Tudi. Kot gospodarstvenico me jezijo zgrešene naložbe. Tudi zato, ker je pred takšno naložbo nujno preveriti, ali neka zadeva zanima večino ljudi ali le posamezne skupine. Če gre za širši javni interes, je dobro.
Če je interes manjši, bi se za takšno naložbo lahko odločil kakšen zasebnik. Ker ravno tisti, ki so takšne naložbe na nek način izsilili, so tudi prvi, ki neupravičeno kritizirajo.
Videti je, da niste popolnoma zadovoljni s tem, kar Šmartinsko jezero ponuja …
(o.a.: ob odgovoru nam pokaže načrte Šmartinskega jezera). Poglejte projekte. Na teh listih je zarisano tisto, kar bi ob Šmartinskem jezeru že lahko bilo. Državni prostorski načrt je do zdaj že omogočil nekatere stvari in prvi projekti so bili že narejeni v preteklosti.
Zakaj niso bili uresničeni takrat, ne vem. Gre za javni interes in javni denar. Čemu je ta namenjen? Najširšim skupinam, občanom za rekreacijo in šport.
Na listih, ki mi jih kažete, so tudi pomoli in možna kopališča?
Da.
Boste to zdaj uresničili?
Bomo. Nekatere stvari smo že projektirali, iščemo še finančna sredstva. Želimo, da ponudba ustreza širši množici ljudi. Nekatere stvari smo ob jezeru že uredili, kar sva prej omenili. Predvideno je, da območje uredimo vse do Muzlja, ob brežini bi bili trije pomoli, vmes kopališča, ki jih je možno vzpostaviti.
Podobna območja sem si ogledala v Avstriji, v kateri so pristojni našli ustrezen dogovor tudi z ribiči. Šmartinsko jezero je dovolj veliko, da bi lahko popolnoma uredili del, ki je v našem upravljanju. Nekateri zasebniki so celo zainteresirani, da bi kupili električno ladjico. Lahko bi bili urejeni avtokampi, glamping.
Obiskovalci bi imeli na izbiro različne dejavnosti. Verjamem, da je v Celju še ogromno možnosti, da bi turizem dvignili na višjo raven. Ampak ne razumite me narobe. Ne želim, da bi imeli tukaj Velenjsko jezero. Niti pod razno!
Ohranimo naš biser brez množičnega turizma, ker se bomo čez nekaj let spraševali, kaj imamo od tega.
Kako to mislite?
Pred kratkim je bilo na Blejskem strateškem forum poudarjeno, da se moramo v Sloveniji začeti pogovarjat, kako pravilno upravljati turistične tokove, da ni množice turistov.
Pred časom je obstajala ideja o brvi čez Savinjo. Turisti bi delali sebke, toda ali bi res izkoristili še drugo turistično ponudbo, ki jo Celje ponuja? Dvomim.
Torej ste bolj naklonjeni turistični ponudbi, ki je namenjena domačim gostom?
Da. Ker je javni denar tudi temu namenjen. Občina ima proračun, iz katerega denar največ posrkajo zakonske naloge, torej plače kadra v vrtcih, občinskih javnih službah, vzdrževanje in obnova vrtcev, šol, lokalnih cest, javnih poti, športnih objektov, komunalne infrastrukture ... Kar ostane, je namenjeno naložbam.
»Ljudje so postali brezbrižni ali se skrijejo za anonimnost. To me žalosti. Celje ima številne možnosti za rekreacijo in dejavnosti. Je kulturno, športno, duhovno in znanstveno bogato. Morda nekateri še vedno ne cenijo tega, kar imamo, ali cenijo to premalo.«
Občine morajo torej iskati dodatne vire financiranja, saj so njihovi izvirni prihodki zgolj povprečnina na glavo prebivalca, NUSZ in nekateri davki od premoženja. Tudi država je odgovorna za financiranje občin in projektov v lokalni skupnosti.
Zato sem še toliko bolj kritična do ustanavljanja pokrajin, saj bo dodatna raven birokracije pomenila še manj denarja za občine. Tako kot se jaz trudim za proračun naše družbe, se trudi občina, da lahko s tistim denarjem nekaj naredi.
Zagotovo so boljši predlogi t. i. funkcionalnih regij, v katerih se občine zgolj projektno povezujejo za črpanje kohezijskih sredstev EU, skupne naloge …
Torej ni nujno »vse za turizem«, ampak »premišljeno za turizem«?
Da. Poglejte primer propadle stavbe Turške mačke.
Kaj bi se moralo spremeniti, da bi ta stavba prešla v upravljanje ZPO?
To nikakor ne pride v poštev.
Zakaj ne?
Tam bi lahko zasebnik uredil butični hotel. Tudi če bi bila stanovanja, bi se morala občina zavarovati, da stanovanja ne bi bila le naložba za nekoga, ki bi jih oddajal, ampak da bi imela pravi namen za ljudi, ki bi tam bivali.
Nekateri pravijo, zakaj ne bi bila tam garažna hiša. Prometna študija bi pokazala, da garažna hiša tam ni izvedljiva. Te stvari niso preproste.
Kaj pa varovana stanovanja?
Odlična ideja! Bila bi blizu bolnice, zdravstvenega doma in mesta.
Vmes dajeva komu še ideje. Mimogrede … Ali vas motijo kritike na družbenih omrežjih, da se v Celju nič ne dogaja? Vi veste, kaj lahko – saj upravljate številne objekte – Celjani koristijo in uporabljajo.
Bolj razočarana sem kot jezna. Ljudje so postali brezbrižni ali se skrivajo za anonimnostjo. To me žalosti. Celje ima številne možnosti za rekreacijo in dejavnosti. Je kulturno, športno, duhovno in znanstveno bogato.
»Ob svojem prihodu sem pregledala vsak kotiček, vsak prostor, od dvoran, hodnikov do strojnice pod bazenom Golovec, se seznanila tudi s tem, kje so težave v tehnološkem smislu delovanja. Razočarana sem, ker govorimo o enakem proračunu družbe, o istih ljudeh, ki so to družbo vodili več kot dvajset let. Da, lahko bi takrat naredili več.«
Vsaka ustanova se trudi po svoje, od knjižnice, mladinskega centra, zavoda Celeia, občine, nas in vseh drugih. Morda nekateri še vedno ne cenijo tega, kar imamo, ali cenijo premalo.
V zadnjem času je bilo na območju dvorane Golovec, ki letos praznuje petdeset let, kar nekaj vzdrževalnih del. Med drugim so obnovljeni sanitarije, garderobe, vadbeni prostori. Ko ste pred dvema letoma in pol prišli v ZPO, vas je raven vzdrževanja v preteklih letih presenetila? Vas je razočaral videz nekaterih dotrajanih prostorov?
Da. Zelo. Pregledala sem vsak kotiček, vsak prostor, od dvoran, hodnikov do strojnice pod bazenom, se seznanila tudi s tem, kje so težave v tehnološkem smislu delovanja. Razočarana sem, ker govorimo o enakem proračunu družbe, o istih ljudeh, ki so to družbo vodili več kot dvajset let.
Da, lahko bi takrat naredili več. (o.a. pokaže seznam) Poglejte, tukaj mi je vodja vzdrževanja zapisal vse, kar je treba storiti. Vsak teden pogledamo, kaj vse smo sproti naredili.
Če je treba, grem tudi v strojnico in do zaposlenih, vsak od njih je pomemben pri tem, da delamo dobro, saj smo si naloge razdelili. Če bi bilo to vzdrževanje v preteklih letih ustrezno, bi lahko bile zdaj naložbe večje.
Kaj bi s tem denarjem, ki ga zdaj »požre« vzdrževanje, lahko storili?
Z enakimi sredstvi bi lahko bi lahko tehnološko nadgradili storitve za vse, ki naše dvorane uporabljajo. Lahko bi posodobili delovanje in bazen. Pred kratkim smo posodobili vse luči, namestili nova vrata skladno s požarno varnostno presojo, tudi zato, da dosegamo prihranke, predvsem da zagotavljamo varno uporabo stavb.
Del zemljišča, na katerem so nekatere dvorane, ni več v naši lasti. Če bi bilo, bi danes imeli dvorane, kjer bi lahko uredili tudi dodatne ponudbe (padel, pickeball). Lahko bi več delali na področju nadgradnje. Da, lahko bi storili več.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
