V Zgodovinskem arhivu Celje (ZAC) je ob stoletnici filatelije v mestu od včeraj na ogled razstava z naslovom Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji. Pripravil jo je arhivski svetnik dr. Bojan Himmelreich, ki je tudi filatelist in član Filatelistično-numizmatičnega kluba Celje. Razstava bo na ogled do 14. aprila.

Danes bodo v Celju v sodelovanju z JSKD OI Celje, OŠ Frana Roša, Osrednjo knjižnico Celje in Glasbeno šolo Celje pripravili tradicionalno literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol, 36. Roševe dneve.

Nocoj ob 18. uri bo v Muzeju novejše zgodovine Celje pogovorni večer z Vlasto Cah Žerovnik. Avtorica bo v pogovoru s Katjo Cah predstavila svoj romana Mora cantada.

Letošnji junij bo za Celjanko Laro Oset nekaj posebnega. S sodelavko Saro Grmek iz Agencije 101 se bo lahko v Cannesu udeležila mednarodnega festivala mladih ustvarjalcev na področju oglaševanja, imenovanem Young Lions Competition. Udeležbo sta si prislužili na natečaju Mladi kreativci, ki ga organizatorji vsako leto izvedejo v okviru Slovenskega oglaševalskega festivala (SOF). V konkurenci tridesetih parov sta zmagali z idejo Vsak korak odšteje.

  Štore v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje je naslov razstave, ki je na ogled na spletnem portalu virutalni.zac.si. Utrinki preteklosti, ki so zaznamovali dogajanje v tem železarskem kraju, bodo na ogled še maja na panojski razstavi pred junijskim praznovanjem občinskega praznika.  

Vodstvo ministrstva za kulturo na čelu z ministrico Asto Vrečko bo v naslednjih dneh obiskalo vseh dvanajst regij v Sloveniji, obiske pa je začelo včeraj v Celju. Zaključno srečanje bo 21. aprila v Cankarjevem domu. Polna Barbarina dvorana Pokrajinskega muzeja Celje je bila dokaz, da kulturne delavce v regiji zanima, kakšne spremembe snuje ministrstvo. Te bodo oblikovane tudi na osnovi razprav na omenjenih posvetih.

Na gregorjevo, ki ga obeležujemo 12. marca, se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, na ta dan pa je vezanih tudi mnogo zanimivih običajev. Eden od teh je spuščanje gregorčkov – plovil različnih oblik s prižgano svečko – v vodo. Gregorčki napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Običaj spuščanja gregorčkov obujajo tudi marsikje na Celjskem. Hiške, cerkvice, gradovi, barčice in drugi predmeti so tako minuli konec tedna zaplavali po Savinji, Hudinji in še marsikje.

Kot majhna deklica je v rodnem Pulju sama prikorakala v baletno šolo in se želela vpisati vanjo. V družini so upali, da jo bo minilo veselje do plesa, a se to ni zgodilo – ravno nasprotno. Gordana Stefanović – Erjavec, Goga za vse, ki jo poznajo, se je tej umetniški dejavnosti zapisala za vse življenje in s plesom »okužila« generacije mladih. Po 47 letih ustvarjanja kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja je tudi v domačem Celju dobila priznanje, ki si ga zasluži. Na občinski slovesnosti v počastitev 8. februarja je za življenjsko delo prejela priznanje celjske zvezde, najvišje občinsko priznanje na področje kulture. V Plesnem forumu Celje, ki sta ga ustanovila z možem Dušanom Erjavcem, je vzgojila več kot dva tisoč plesalcev in tudi starejša hči Gea je krenila po plesni poti. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesnimi koreografijami je Goga sodelovala na domačih in tujih odrih. Priznanja je bila seveda zelo vesela, ob čemer jo je nekoliko zaskrbelo, ali to morda pomeni, da bi morala končati delo, saj o upokojitvi ne razmišlja. Temperamentno in zgovorno rdečelasko si tudi težko predstavljamo kot upokojenko.

Eden največjih projektov Plesnega foruma Celje v pretekli sezoni je bil plesno-glasbeni projekt Lunina čarobna flavtica, pri katerem je dvajset celjskih plesalk sodelovalo z orkestrom kitar in flavt iz pobratenega mesta Singen. Tam je bila maja lani premiera, nato so predstavo mladi plesalci in glasbeniki izvedli še v Celju. Danes ob 18. uri bo Lunina čarobna flavtica na ogled v Glasbeni šoli Celje, le da bo plesalke tokrat spremljalo enajst flavtistk iz celjske glasbene šole pod vodstvom Mirjane Brežnik.

  Baletna plesalka Antoneta Turk iz občine Šmarje pri Jelšah je prejemnica nagrade Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let.  

  Priredba pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki je zazvenela na odprtju svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici, med ljudmi žanje izjemno navdušenje. Na dogodku v Kranjski Gori, ki naj bi po oceni Slovenske turistične organizacije dosegel več kot pol milijarde gledalcev, je citre igrala Irena Anžič, profesorica, ki to glasbilo poučuje v glasbenih šolah v Celju in Slovenski Bistrici.  

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so danes razglasili Slovenko leta 2022. Bralke in bralci Jane so letos naziv dodelili igralki Mileni Zupančič.

Letos februarja, ko smo ga obiskali v domačem Preboldu, je le malo manjkalo, da nas ni naokrog popeljal s svojim motorjem, ki v garaži ne miruje niti v hladni polovici leta. A kot pravi Jože Jerman, se bo moral počasi začeti bolj paziti. Prehlad, ki ga je sicer staknil med vožnjo s kolesom, mu je vzel glas. Tega bi rad imel še zelo dolgo, saj mu je prepevanje že od nekdaj v največji užitek. Za dolgoletno in predano zborsko udejstvovanje ter vsestransko družbeno angažiranost je ob letošnjem kulturnem prazniku prejel plaketo dr. Antona Schwaba, najvišje priznanje za kulturno udejstvovanje. »Ko bom nehal peti, bom verjetno kar umrl,« pravi.

Pogovor ob kavi in pod toplim februarskim soncem bi se lahko nadaljeval v neskončnost, a nekje sva pač morala narediti piko. Boštjan je razmišljujoč sogovornik, ki brez predsodkov odstira svoj notranji svet, v katerem se je po izgubi žene in očeta nakopičila tudi trpka bolečina. Iz svojih prostranih globin črpa navdih za glasbeno ustvarjanje in pisanje poezije. Pred kratkim je izdal drugo pesniško zbirko Trilogija, letos bo izšel njegov prvi samostojni glasbeni album. Ko ga vprašam, kdaj bodo člani priljubljene skupine Nude ponovno stopili na glasbeni oder, hudomušno pripomni, da morda takrat, ko se bo prebudil kralj Matjaž ...

Do konca meseca si je pred stavbo I. gimnazije v Celju mogoče ogledati razstavo o Karlu Destovniku – Kajuhu.  

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati znamenitega vojniškega lončarja Franja Felicijana. 16. februarja je namreč minilo 110 let od njegovega rojstva. Ob jubileju so v Vojniku odkrili spominsko obeležje, v Pokrajinskem muzeju Celje pa so odprli razstavo Lončar. Pečar. Umetnik. S tem po besedah avtorice razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o delu Franja Felicijana kustosinje Barbare Trnovec niso obeležili le ustvarjalčeve obletnice rojstva, ampak tudi »praznik slovenske kulturne dediščine«.

Najprej je nekoliko omahoval, ko smo ga prosili za njegovo zgodbo. Nato je vendarle pristal. Ne želi se ravno izpostavljati. »Obleko za kurente sem ročno izdelal za svojo dušo. Gre za vez s ptujskim območjem, z mojim otroštvom. Besede konjiček v povezavi s tem ne maram,« pravi Bogdan Vidovič iz Celja. Te dni je in še bo zaradi pustovanj nekajkrat oblekel opravo pravega kurenta. Takšnega, kakršen je bil nekoč. Kurentovo opravo je v celoti sešil sam, zato je še toliko bolj pristen. S tem goji izreden odnos do tradicije. Tudi do spomina na svoje otroštvo in mladost. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Osebni arhiv BV)

  Srednješolska leta niso namenjena le učenju. Njihov sestavni del so tudi druženje s prijatelji, sklepanje prijateljstev in odkrivanje simpatij. Kje se danes po pouku v Celju zbirajo mladi in kako je bilo mesto mladinskemu utripu naklonjeno nekoč?  

Njena zbirka Prešernovih poezij, knjig o tem veličastnem slovenskem pesniku, predmetov, ki so vezani nanj, slik, revij je izjemna. Zbirka si zasluži prostor, kjer bi bila na ogled vsem. Celje se, razen lastnice zbirke, odvetnice in mediatorke Alenke Pečnik, zaenkrat še ne zaveda, kaj ima. In to v svojem središču. Ima skoraj največjo zbirko o Francetu Prešernu v Sloveniji. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)