V družini naravoslovcev je srednješolka Ana Kumperger ljubiteljica umetnosti. Obožuje slikanje z akvarelnimi barvami, igra klarinet in klavir, nič pa je ne prevzema tako kot pisanje poezije. Je njen pobeg v vzporedni svet, njena terapija, način soočanja s čustvi in z občutenji sveta okoli nje. A če se marsikatera terapija dogaja za zaprtimi vrati in njena intimna vsebina ostane svetu skrita, Ana svojo deli v pesmih. Sodeluje na tekmovanjih, natečajih, pri pesnjenju pa je vedno bolj uspešna. Pri osemnajstih letih razmišlja o minljivosti, smislu življenja in ve, kaj hoče – že od petega razreda. Strastna oboževalka slovenskega jezika je tako še eno upanje za ohranitev slovenske besede.    

Prve baletne korake je naredila pri štirih letih v konjiški glasbeni šoli, pri osmih je začela obiskovati nižjo baletno šolo v Mariboru. Pravi, da je baletne ure najprej doživljala zgolj kot prijetno druženje s sovrstnicami, a je balet postopoma tako vzljubila, da je učenje nadgrajevala v Londonu in zatem eno leto plesala v Sankt Peterburgu. Danes je članica baletnega ansambla SNG Maribor. Čeprav je na začetku baletne kariere, se je izkazala že v nekaj vidnejših vlogah. Številne pohvale je požela kot Urška v baletni predstavi Povodni mož, ki so jo uprizorili na Blejskem jezeru ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

  Fontane, skulpture in kipe smo vrsto let opazovali v parkih, ulicah in na trgih. Zadnja leta je vedno več takšnih elementov uporabljanih za krasitev krožišč. Na Celjskem v zadnjem času poglede med drugim priteguje 12-tonski stekleni zmaj, ki ga je v sredino krožnega krožišča postavila Občina Kozje. Kakšna sporočila želijo pri opremljanju krožišč posredovati lokalne skupnosti? Kako zbirajo zamisli in kako iščejo ustvarjalce? Zakaj rože in grmički na tistih nekaj kvadratnih metrih niso dovolj? Ali skulpture v krožiščih morda nagovorijo več ljudi kot v galeriji?  

Celjsko nakupovalno središče Citycenter je minuli konec tedna gostilo največji mednarodni plesni dogodek Break the floor. Gre za tradicionalni, že 16. dogodek, na katerem so se v breakdanceu v šestih kategorijah pomerili plesalci iz 40 držav sveta.

  Literarna komparativistka, pisateljica, kritičarka in prevajalka Anja Radaljac iz Celja je prejemnica Stritarjeve nagrade, ki jo mladim literarnim kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Nagrado je prejela v sklopu 20. Festivala Pranger, srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki so ga organizatorji pred dnevi sklenili v Aninem dvoru v Rogaški Slatini.  

V Galeriji sodobne umetnosti Celje so sinoči odprli gostujočo razstavo Hommage Tisnikarju. Gre za predstavitev ene osrednjih zbirk Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Na ogled bo do 1. oktobra.

Kot otrok se Drago Ferencek, ki je v nedeljo v Petrovčah postal duhovnik, za vero ni zanimal, saj je odraščal v neverni družini. Izučil se je za mesarja in se zaposlil v klavnici, nato je končal srednjo živilsko šolo. Ker mu radovednost ni dala miru, se je vpisal na študij filozofije na ljubljanski fakulteti in uspešno diplomiral, v Zagrebu je nato doštudiral še teologijo. Bil je pevec v black metal skupini. Pri 33 letih se je dal krstiti. V minulem letu je bil v Vojniku posvečen za diakona in bil asigniran v dominikanski samostan Gospe Svete v Petrovčah. Minulo nedeljo je 42-letni Drago Ferencek v Petrovčah prejel zakrament mašniškega posvečenja, novo mašo bo pel v nedeljo, 9. julija, v župnijiLjubljana – Sv. Križ, od koder prihaja.

Kavč v tako imenovani Čečevi vili na štorski Lipi ima domnevno posebno moč, da bi človek na njem kar zadremal. Zato sva s fotografom med obiskom bralnega kroga pri Kristini Blazinšek raje sedla na stola in opazovala harmonično vzdušje, ki se je v poletnem večeru pletlo med obiskovalkami. »Nikar se ne sezuvajte,« je gostiteljica prijazno omenila še eni ljubiteljici branja, ki je takrat s knjigo v roki prestopila hišni prag. Morda je prav sproščenost domačega okolja zaslužna za to, da srečanje privablja lepo število udeleženk, ki ob izmenjavi mnenj bogatijo svoj pogled na svet.  

Kilometri po lestvi do cerkvenih stropov, bolečine v vratu in ramah, padec v globino … Zraven pa seznam izjemnih restavratorskih in konservatorskih dosežkov ter dragocenih odkritij kulturnoumetniških spomenikov. To je delček zanimive in bogate ustvarjalne poti Viktorja Povšeta, akademskega slikarja in konservatorja, ki je nedavno praznoval 90. rojstni dan. Ob jubileju so njegovi bližnji in prijatelji pripravili razstavo v Galeriji Kvartirna hiša, ki jo vodi Turistično in kulturno društvo Celje. Na fotografijah so predstavljeni njegovi najbolj odmevni projekti v Celju, ob čemer je mogoče spoznati tudi njegovo slikarsko ustvarjalno plat. A to je le delček njegovega bogatega opusa, saj je delal po vsej Sloveniji in tudi na tujem. Razstava bo na ogled do konca julija. Voden ogled razstave bo še 6. julija ob 17. uri ter 8. in 29. julija ob 10. uri.

Konec tedna bo v Radečah že sedmi Sonc festival, ki ga je zasnovala domačinka, mednarodno uveljavljena violinistka Tanja Sonc, ki živi in dela v Švici. Tudi letos se bodo v tamkajšnji cerkvi sv. Petra od petka do sobote zvrstili trije koncerti. Gre za festival komorne glasbe, na katerem nastopajo priznani domači in tuji glasbeniki.

»Velike betonske stene so grde, vsaj kar se mene tiče.« Tako pravi vsestranski umetnik Žiga Hriberšek. »Če je mogoče kaj lepega narediti ali kaj popestriti, sem takoj zraven.« Zato trenutno slika po betonski steni v Latkovi vasi. Nastaja poslikava z motivom hmeljarstva, izbira je bila preprosta, saj so v neposredni bližini slike še vedno hmeljišča. Žiga Hriberšek je sicer akademski slikar, ki se loti tudi ilustracij in oblikovanja. 

Potem ko je bila maja na Krekovem trgu, blizu spomenika Alme M. Karlin (1889–1950), odprta razstava, ki bo še do konca avgusta predstavljala doslej manj znana dejstva o tej svetovni popotnici, pisateljici in pesnici iz Celja, je pred kratkim pri Celjski Mohorjevi družbi izšel še slovenski prevod njenih treh popotnih dnevnikov. Ti so bili osnova za razstavo, hkrati pa so poznavalcem in ljubiteljem Alminega dela razkrili cel kup novih spoznanj. Med drugim tudi dejstvo, da ni prepotovala le sveta, pač pa je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo, ob tem skrbno beležila prigode, jim dodala fotografije, razglednice in svoje risbe.

Na celjski mestni tržnici je bil dopoldne dogodek Na žlico po srednjeveško. Obiskovalci so lahko v zameno za prostovoljni prispevek poskusili nekaj jedi, ki naj bi jih poznali že v času vitezov in gradov.

Na Krekovem trgu bo do konca avgusta na ogled panojska razstava Peš po domačih krajih, ki prikazuje del prigod svetovne popotnice, pisateljice in pesnice Alme M. Karlin, ki jih je v času pred drugo svetovno vojno zabeležila v treh popotnih dnevnikih. Zdaj je med bralci še prevod teh dnevnikov, ki jih je pripravila Jerneja Jezernik.

Slavnostno odprtje letošnjega Poletja v Celju bo v soboto ob 18. uri na Glavnem trgu, kjer bosta nastopila Mešani mladinski pevski zbori in orkester I. gimnazije v Celju. Glasbeniki bodo izvajali največje evrovizijske uspešnice. Zbrane bo nagovoril Ivo Umek, prejemnik zlatega celjskega grba, producent, glasbenik in dolgoletni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija.

  Če bi res imel čarobno moč, bi se znal teleportirati, če bi lahko začaral del svoje kariere, bi v Sloveniji pričaral večje občinstvo, če bi lahko nastopal kjerkoli, bi trenutno izbral Dubaj. A v življenju Aleksandra Štucla, znanega kot Magic Aleksander, ni veliko »čejev«, saj je prepričan, da lahko s samozavestjo in z vztrajnostjo dosežemo skoraj vse. Tako je skromen 28-letnik z bogato kariero, zavidljivimi izkušnjami in mnogimi doseženimi cilji najbolj ponosen, da si lahko s svojimi otroškimi sanjami služi kruh. Aleksander čara in hitro začara sogovornika, še preden pokaže katerega od svojih čarovniških trikov.  

V izložbi nekdanje trgovine Presta v Prešernovi ulici v Celju je od včeraj mogoče prebirati poezijo. Mestna občina Celje, Hiša kulture Celje in Zavod Celeia Celje so uredili Veronikino izložbo, ki bo opozarjala na vsakoletno podelitev nagrad za najboljše pesniške dosežke.

Z odra pod drevesno hišo v celjskem mestnem gozdu bo tudi letos zazvenela glasba. Prvi koncert v okviru sedme sezone festivala Prisluhi v mestnem gozdu bi imoral biti že danes ob 18. uri, a so ga prestavili zaradi nestabilnega vremena.

 V celjski OŠ Lava so včeraj pripravili prireditev, s katero so počastili osmo obletnico sodelovanja v gibanju Rastoča knjiga.

  Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur ta petek, 9. junija, v tamkajšnji dvorani pripravlja dobrodelni koncert. Izkupiček bo namenjen odplačilu posojila, ki ga je šola najela za nakup novega koncertnega klavirja.