»Z orientalskim plesom si ženske razgibamo celo telo, vrnemo se k sebi, saj nam pomaga doumeti, da smo čudovite takšne, kot smo. Tovrstni gibi spodbujajo žensko energijo, pomagajo nam, da se dobro počutimo v svoji koži.« Tako pravi Nina Jakončič Ploštajner, ki že vrsto let ženskam predaja svoje znanje o vzhodnjaškem plesnem izročilu. Zadnje leto to počne pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sahar. Ker rada dela za skupnost, je Šentjurčanka, ki je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti, lani prevzela še vodenje tamkajšnjega društva prijateljev mladine (DPM).  

Včasih je na predvečer Svetih treh kraljev po vaseh odzvanjalo glasno prepevanje, saj so domove obiskovali koledniki. To so bili vaški fantje, ki so hodili od hiše do hiše, pri tem so peli in igrali koledniške pesmi oziroma kolednice. Na takšen način so med ljudi širili veselje ter jim zaželeli srečo v novem letu. Koledovanje je bilo včasih tudi na Celjskem razširjen običaj, a je nato počasi začelo toniti v pozabo. Že več kot petnajst let ga obujajo člani Kulturnega društva (KD) Ofirovci in koledniki iz Laškega. Tako so minuli petek potrkali tudi na vrata Hiše generacij, kjer so jih pričakali vedoželjni malčki iz Vrtca Laško.

Konec minulega leta je izšla še druga številka 30. letnika revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in vsako leto pripravi dve številki. Njen urednik je dr. Borut Batagelj. Poleg zanimivih razprav in zapisov najdemo tudi ocene knjižnih novosti, povezanih z zgodovino.

Deset let mineva, odkar je v Celju začela delovati plesna skupina Force. V tem času se je nekoliko preoblikovala, a je v svojih temeljih ostala enaka. Čeprav so fantje in dekleta v tem času osvojili kar nekaj tekmovanj, njihov trener in koreograf Miha Poznič za največji uspeh šteje zavidljiv dolgoletni obstoj plesne zasedbe.

Novinar vedno upa, da bo pogovor z intervjuvancem vodil tako, da bo »tekel gladko«, ne preveč uradno, da ga bo sogovornik vsaj malo spustil v svoj svet razmišljanj, hrepenenj in strasti. Kadar pogovor izvedemo na daljavo in ne iz oči v oči, se površinskosti besed vedno bojimo. A odgovori Anžeja Dežana, Celjana, ki smo ga pred leti spoznali v oddaji Full Cool Demo Top, projektu medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, niso takšni. Izjemno spretno izbira z besede in misli, medtem ko njegovi odgovori izžarevajo vedoželjnost, razgledanost ter tudi uglajenost, hvaležnost in preprostost.

Pogovor z njim ni nikoli dolgočasen. Tako kot je znal na celjskem gledališkem odru vselej pritegniti pozornost in prepričati gledalce, so tudi njegove zabavne in grenke prigode takšne, da se poslušalcu nikamor več ne mudi. Bojan Umek, ki se je 5. novembra upokojil po več kot 39 letih dela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, niza anekdote iz gledališkega sveta, spomine na znane kolege, na svoje začetne igralske korake v domačem Krškem in tudi na čas, ko se mu je ustavilo srce, pri čemer je po zaslugi presaditve še danes med nami. V šali navrže, da je za njegovo zgodbo en intervju premalo. Verjetno res, a nekaj zanimivosti iz obsežnega igralskega in življenjskega dosjeja nama je vendarle uspelo nanizati. Ker je zahteval, da naj ga ne »zmerjam«, kar pomeni, da ga ne smem vikati, je ta pogovor zapisan tako, kot sva se pogovarjala.

Med razstavami jaslic, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te v Drešinji vasi. Letos mineva natanko dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo domačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. Jubilejno razstavo so odprli v nedeljo v gasilskem domu v Drešinji vasi. Več kot 40 jasličarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine.

Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe z naslovom Knjižni dar 2024, ki je nedavno prišla med bralce, prinaša obilo raznolikega in zanimivega branja za vse generacije. Zbirka, ki je edinstvena v Evropi in prihaja v slovenske domove že od leta 1861, je tudi oblikovno lepa in privlačna.

  »Bistvo mojega konjička je, da iz predmetov, ki so kot igrače, naredim ponazoritev nečesa resničnega.« Tako pravi Rudni Škornik iz Štor, ki je v izdelavi maket našel dejavnost, ki ga navdušuje in sprošča. Ker je že kot otrok občudoval jeklene ptice, je največ njegovih maket posvečenih letalstvu.  

  Vrsto let smo je bili vajeni na odrih festivalov, izborov za pesem Evrovizije, marsikoga je očarala kot izvajalka popevk. Da bi okrepila svojo pevsko tehniko, se je začela udeleževati ur klasičnega petja, a še zdaleč ni ostalo le pri tem. Upravni odbor Prešernovega sklada je ob razglasitvi prejemnikov nagrad za letos zapisal, da je mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, ena najvidnejših ter predvsem najbolj vsestranskih pevk. V obrazložitvi še piše, da je njeno »preklapljanje« med žanri naravnost osupljivo, saj se z največjo lahkoto giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. Tudi sama pravi, da ima zelo rada življenje pevske dvoživke: »Ne glede na to, katero zvrst pojem, se vse preliva, vse je glasba.«  

Čaroben je v teh dneh sprehod skozi Vojnik. Čeprav se v kraj zgrinjajo množice obiskovalcev, je v njem čutiti spokojnost in tišino ter toplino božičnih praznikov. Stanovalci treh ulic v središču kraja so na vrtove in zelenice svojih hiš v sodelovanju z društvi in ustanovami znova postavili domiselno izdelane jaslice. Te so na ogled tudi v okolici cerkve sv. Jerneja ter v bližnjem Jernejevem domu.

Srečna sem, da sem igralka je naslov prireditve v počastitev stote obletnice rojstva Štefke Drolc – gledališke in filmske igralke, rojene na Ponikvi v občini Šentjur. Dogodek bo danes, 22. decembra, v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur.  

Sinoči so obiskovalci v polni dvorani Celjskega doma uživali ob enem največjih letošnjih projektov Glasbene šole Celje. Glasbeno-plesni projekt Operne sanje je bil preplet znanih opernih arij in melodij iz baletnih predstav, v katerem se je na odru zvrstilo približno 140 pevcev, plesalcev in glasbenikov.

V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje bo do konca prihodnjega leta na ogled zanimiva razstava steklenih obtežilnikov za papir. Gre za zbirko v Celju rojenega slovenskega geologa dr. Bogdana Jurkovška in njegove žene dr. Tee Kolar – Jurkovšek, ki sta svojo zbirko 180 obtežilnikov podarila muzeju.

Med darili v decembrskem času je lahko tudi umetniški izdelek slovenskega avtorja. Sejem Art-mus že vrsto let spodbuja prodajo del priznanih slovenskih umetnikov ter se trudi za uveljavljanje sodobnih vizualnih umetnosti. Na njem vsako leto sodelujejo tudi avtorji s Celjskega.

  Izšli so iz uspešnih otroških folklornih skupin, vztrajali so tudi v najstniških letih, danes pa za slovenske ljudske plese in običaje navdušujejo že svoje otroke. Takšen krog je v dvajsetih letih delovanja sklenila Mladinska folklorna skupina Lintvar, ki deluje pod okriljem šentjurskega Kulturno-umetniškega društva (KUD) Skrinja. Čeprav imajo člani vsak svoje obveznosti, se s svojimi plesnimi partnerji še vedno radi družijo ob zvoku godcev. Kako se vrtijo krila plesalk in kako odločen je korak plesalcev, bo občinstvo lahko v Ipavčevem kulturnem centru videlo na koncertu 20. januarja prihodnje leto.  

V Osrednji knjižnici Celje so sinoči pripravili zaključek 12. bralne značke za odrasle. Letos je v projektu Z branjem do zvezd, ki spodbuja branje odraslih, sodelovalo več kot sto bralcev, kar je največ v dvanajstih letih.

Že trinajsto leto Pošta Slovenije z Božičkovo pošto spodbuja najmlajše k pisanju z roko in razmišljanju o stvareh in dejanjih, ki delajo življenje lepše.

Zborovsko petje je izjemen del slovenske tradicije in močno razširjeno tudi v Celju. Na svetovni dan zborovskega petja je tudi v Celju zazvenela pesem iz grl članov šestih pevskih zborov. Na Glavnem trgu, kjer jih je pozdravil tudi celjski župan Matija Kovač, so najprej skupaj zapeli in se v pevskem sprehodu podali po mestu.

Med letošnjimi novostmi Pravljičnega Celja je tudi zimski srednjeveški dan na Starem gradu, ki ga je pripravil Zavod Celeia Celje. Že včeraj popoldne je program navduševal obiskovalce, zanimivo in zabavno predstavitev grajskega življenja pa si je mogoče ogledati še danes do 14. ure