Kot otrok se Drago Ferencek, ki je v nedeljo v Petrovčah postal duhovnik, za vero ni zanimal, saj je odraščal v neverni družini. Izučil se je za mesarja in se zaposlil v klavnici, nato je končal srednjo živilsko šolo. Ker mu radovednost ni dala miru, se je vpisal na študij filozofije na ljubljanski fakulteti in uspešno diplomiral, v Zagrebu je nato doštudiral še teologijo. Bil je pevec v black metal skupini. Pri 33 letih se je dal krstiti. V minulem letu je bil v Vojniku posvečen za diakona in bil asigniran v dominikanski samostan Gospe Svete v Petrovčah. Minulo nedeljo je 42-letni Drago Ferencek v Petrovčah prejel zakrament mašniškega posvečenja, novo mašo bo pel v nedeljo, 9. julija, v župnijiLjubljana – Sv. Križ, od koder prihaja.

Kavč v tako imenovani Čečevi vili na štorski Lipi ima domnevno posebno moč, da bi človek na njem kar zadremal. Zato sva s fotografom med obiskom bralnega kroga pri Kristini Blazinšek raje sedla na stola in opazovala harmonično vzdušje, ki se je v poletnem večeru pletlo med obiskovalkami. »Nikar se ne sezuvajte,« je gostiteljica prijazno omenila še eni ljubiteljici branja, ki je takrat s knjigo v roki prestopila hišni prag. Morda je prav sproščenost domačega okolja zaslužna za to, da srečanje privablja lepo število udeleženk, ki ob izmenjavi mnenj bogatijo svoj pogled na svet.  

Kilometri po lestvi do cerkvenih stropov, bolečine v vratu in ramah, padec v globino … Zraven pa seznam izjemnih restavratorskih in konservatorskih dosežkov ter dragocenih odkritij kulturnoumetniških spomenikov. To je delček zanimive in bogate ustvarjalne poti Viktorja Povšeta, akademskega slikarja in konservatorja, ki je nedavno praznoval 90. rojstni dan. Ob jubileju so njegovi bližnji in prijatelji pripravili razstavo v Galeriji Kvartirna hiša, ki jo vodi Turistično in kulturno društvo Celje. Na fotografijah so predstavljeni njegovi najbolj odmevni projekti v Celju, ob čemer je mogoče spoznati tudi njegovo slikarsko ustvarjalno plat. A to je le delček njegovega bogatega opusa, saj je delal po vsej Sloveniji in tudi na tujem. Razstava bo na ogled do konca julija. Voden ogled razstave bo še 6. julija ob 17. uri ter 8. in 29. julija ob 10. uri.

Konec tedna bo v Radečah že sedmi Sonc festival, ki ga je zasnovala domačinka, mednarodno uveljavljena violinistka Tanja Sonc, ki živi in dela v Švici. Tudi letos se bodo v tamkajšnji cerkvi sv. Petra od petka do sobote zvrstili trije koncerti. Gre za festival komorne glasbe, na katerem nastopajo priznani domači in tuji glasbeniki.

»Velike betonske stene so grde, vsaj kar se mene tiče.« Tako pravi vsestranski umetnik Žiga Hriberšek. »Če je mogoče kaj lepega narediti ali kaj popestriti, sem takoj zraven.« Zato trenutno slika po betonski steni v Latkovi vasi. Nastaja poslikava z motivom hmeljarstva, izbira je bila preprosta, saj so v neposredni bližini slike še vedno hmeljišča. Žiga Hriberšek je sicer akademski slikar, ki se loti tudi ilustracij in oblikovanja. 

Potem ko je bila maja na Krekovem trgu, blizu spomenika Alme M. Karlin (1889–1950), odprta razstava, ki bo še do konca avgusta predstavljala doslej manj znana dejstva o tej svetovni popotnici, pisateljici in pesnici iz Celja, je pred kratkim pri Celjski Mohorjevi družbi izšel še slovenski prevod njenih treh popotnih dnevnikov. Ti so bili osnova za razstavo, hkrati pa so poznavalcem in ljubiteljem Alminega dela razkrili cel kup novih spoznanj. Med drugim tudi dejstvo, da ni prepotovala le sveta, pač pa je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prehodila tudi skoraj vso Slovenijo, ob tem skrbno beležila prigode, jim dodala fotografije, razglednice in svoje risbe.

Na celjski mestni tržnici je bil dopoldne dogodek Na žlico po srednjeveško. Obiskovalci so lahko v zameno za prostovoljni prispevek poskusili nekaj jedi, ki naj bi jih poznali že v času vitezov in gradov.

Na Krekovem trgu bo do konca avgusta na ogled panojska razstava Peš po domačih krajih, ki prikazuje del prigod svetovne popotnice, pisateljice in pesnice Alme M. Karlin, ki jih je v času pred drugo svetovno vojno zabeležila v treh popotnih dnevnikih. Zdaj je med bralci še prevod teh dnevnikov, ki jih je pripravila Jerneja Jezernik.

Slavnostno odprtje letošnjega Poletja v Celju bo v soboto ob 18. uri na Glavnem trgu, kjer bosta nastopila Mešani mladinski pevski zbori in orkester I. gimnazije v Celju. Glasbeniki bodo izvajali največje evrovizijske uspešnice. Zbrane bo nagovoril Ivo Umek, prejemnik zlatega celjskega grba, producent, glasbenik in dolgoletni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija.

  Če bi res imel čarobno moč, bi se znal teleportirati, če bi lahko začaral del svoje kariere, bi v Sloveniji pričaral večje občinstvo, če bi lahko nastopal kjerkoli, bi trenutno izbral Dubaj. A v življenju Aleksandra Štucla, znanega kot Magic Aleksander, ni veliko »čejev«, saj je prepričan, da lahko s samozavestjo in z vztrajnostjo dosežemo skoraj vse. Tako je skromen 28-letnik z bogato kariero, zavidljivimi izkušnjami in mnogimi doseženimi cilji najbolj ponosen, da si lahko s svojimi otroškimi sanjami služi kruh. Aleksander čara in hitro začara sogovornika, še preden pokaže katerega od svojih čarovniških trikov.  

V izložbi nekdanje trgovine Presta v Prešernovi ulici v Celju je od včeraj mogoče prebirati poezijo. Mestna občina Celje, Hiša kulture Celje in Zavod Celeia Celje so uredili Veronikino izložbo, ki bo opozarjala na vsakoletno podelitev nagrad za najboljše pesniške dosežke.

Z odra pod drevesno hišo v celjskem mestnem gozdu bo tudi letos zazvenela glasba. Prvi koncert v okviru sedme sezone festivala Prisluhi v mestnem gozdu bi imoral biti že danes ob 18. uri, a so ga prestavili zaradi nestabilnega vremena.

 V celjski OŠ Lava so včeraj pripravili prireditev, s katero so počastili osmo obletnico sodelovanja v gibanju Rastoča knjiga.

  Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur ta petek, 9. junija, v tamkajšnji dvorani pripravlja dobrodelni koncert. Izkupiček bo namenjen odplačilu posojila, ki ga je šola najela za nakup novega koncertnega klavirja.  

»Če ima doktorat iz biologije, potem zagotovo ne more biti striptizeta!« Takšne komentarje je zaradi plesa ob drogu pogosto slišala, a se je ob njih vedno le dobrodušno nasmihala. Zdaj z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsodke med Velenjčani že skoraj povsem odpihnila, saj je pred sedmimi leti v mestu odprla plesno šolo, ki je vedno bolj obiskana. Dr. Tanja Tajnik je tudi profesorica brazilske borilne veščine capoeira, nad katero se je navdušila v študijskih letih. Raziskovalka s področja varovanja okolja, krožnega gospodarstva in okoljskih tehnologij ter predavateljica na fakulteti za varstvo okolja še pravi, da sta njena konjička prijetna sprostitvena protiutež natrpanim urnikom, ki jih narekuje njeno strokovno delo.

 Pevka Tanja Pečenko se bo v danes, v torek, na koncertu v Glasbeni šoli Celje predstavila s koncertom skladb iz muzikalov z naslovom Pesmi hrepenenja. Svoje veselje do muzikalov bo nekaj dni kasneje delila še v Antonovem domu v Ljubljani. Pred dnevi pa je nastopila v Kulturnem domu Vojnik.  

Do nedelje bo Celje prvič sodelovalo v mednarodnem projektu Dobimo se na vrtovih. Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje sta se odzvala na pobudo Arboretuma Volčji Potok in francoskega ministrstva za kulturo ter s partnerji pripravila šest brezplačnih dogodkov v mestnem parku in mestnem gozdu.

Za regijsko Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije so bile izbrane tri predstave ljubiteljskih ustvarjalcev iz naših krajev.

Generali v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje v okviru programa The Human Safety Net (THSN) organizira že tretji izziv Osvoji svoj hrib s prijatelji. Z njim želijo zbrati čim več sredstev  za aktivne počitnice in športno opremo za otroke iz najranljivejših družin. Akcija, ki se bo začela v četrtek, 1. junija, in bo trajala do 15. junija, bo navdušila ljubitelje pohodništva in pritegnila vse, ki želijo pomagati.

Novi tednik in Radio Celje sta v sodelovanju z Občino Braslovče v petek na tamkajšnjem prireditvenem prostoru Skup´n plac pripravila zabavo leta. Da je res tako, so potrdili številni obiskovalci, ki so prizorišče napolnili do zadnjega kotička in se v družbi glasbenih zvezd zabavali do jutranjih ur.