V okviru Poletja v Celju bo vsako soboto in nedeljo v juliju in avgustu mogoče doživeti avtentični prikaz srednjeveškega grajskega življenja. (Foto: Robi Valenti)

  Pridih morja je letošnje poletje mogoče čutiti tudi na Celjskem. V galeriji Železarskega muzeja Štore bo do 10. septembra na ogled razstava fotografskih del Bojana Koštomaja z naslovom Celjan na morjih sveta.  

Kresna noč je poletni ljudski praznik, ki izvira iz poganskih časov in so ga predniki obeleževali tudi s kurjenjem kresov. Tako so častili sonce in izrekli dobrodošlico poletju. Ponekod po Sloveniji, tudi v Velenju, ta praznik častijo še danes. Člani Kluba vodnih športov Velenje so tudi letos na prvi poletni večer poskrbeli, da so na gladini Velenjskega jezera gorele lučke. Dogodek je bil podobno kot minula leta dobrodelno obarvan.

Le nekaj skromnih minut vožnje iz vasi Vitanje nasmejan in zgovoren Pavel Skaza v svoji goslarski delavnici že 24 let popravlja in izdeluje godala. Ob vstopu v njegov goslarski kotiček so na stenah majhnega ateljeja pred delavnico na ogled številne violine različnih barv in oblik. Najdemo vse – od starejših do preprostih in zapletenih. Vidimo tudi viole in celo kakšen violončelo, ki še čaka na popravilo. Atelje je pravi mali muzej godal in prodajalna hkrati, ki vodi do delavnice, kjer mojster Skaza preživi največ časa. Tam ga lahko občudujemo med delom in vidimo godala v različnih fazah izdelave in popravila. Zelo rad govori o izdelavi godal in svoje bogato znanje z žarom v očeh deli z vsemi, ki si to želijo – čeprav ironično, sam na godala ne igra.

Velenje je gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je tudi letos postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in letos prvič s kantavtorsko glasbo. Predstavili so jih priznani slovenski in tuji književniki, prevajalci ter mednarodno uveljavljeni predstavniki novejše poezije, književnosti in jezika. Na Lirikonfestu se je v minulih 23 letih predstavilo že več kot tisoč uveljavljenih evropskih in drugih književnih ustvarjalcev. In kdo so letošnji dobitniki prestižnih književnih nagrad?

V Mariboru se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Praznih rok se z Borštnikovega srečanja niso vrnili niti celjski ustvarjalci. Nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo je namreč žirija dodelila Živi Bizovičar in Niku Žnidaršiču za predstavo Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v produkciji SLG Celje.

Danes zvečer bo poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki pripravljajo programe s področja kulturne dediščine. Muzeji in galerije na tem zdaj že tradicionalnem dogodku vsako leto do polnoči odprejo vrata za brezplačen obisk ter ob tej priložnosti pripravijo še spremljevalni program. Zanimiva vodstva po razstavah, delavnice, predstavitve, pogovori se obetajo tudi na Celjskem.  

V soboto so se začeli Vranski poletni večeri 2024 – oživimo kulturno dediščino. Na prvem koncertu, ki je bil v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem, se je predstavil Kvartet violončel Cédez.

V četrtek je bila v dvorcu Novo Celje predstavitev knjige z naslovom Novo Celje – lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini. Pogovor z avtorico dr. Polono Vidmar je vodila Lidija Koceli. Dogodek je z baročno glasbo za lutnjo obogatil priznani slovenski kitarist in lutnjist Izidor Erazem Grafenauer.

V Kongresnem centru Brdo smo danes slovesno razglasili najbolj fatalno žensko leta 2024. Po mnenju bralk in bralcev revije Obrazi/Avenija ter preko spletnega glasovanja je usodni naziv Femme Fatale 2024 prejela simpatična Martina Švab. 

Bila je huda mravljica, po trgu je hodila. Tako se začne priljubljena pesem Branka Rudolfa, ki je med Slovenci skoraj ponarodela. Robert Vrečko, ljubiteljski zgodovinar in lastnik muzeja z zbirko predvsem predmetov iz obdobja Avstro-Ogrske, pravi, da je v pesmi omenjen konjiški trg. Za to sicer nima dokazov, zato je ta teorija, vsaj zaenkrat, le zabavna domislica, a Vrečkovi argumenti so res prepričljivi. Ljubiteljski zgodovinar je sicer poln zgodovinskih zgodb in anekdot, skrbno zbira predvsem tiste, ki se navezujejo na Konjice.

  Med letošnjimi prejemniki priznanj Riharda Jakopiča, najvišje stanovske nagrade na področju likovne umetnosti, je tudi akademska slikarka Tina Konec, Konjičanka, ki zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani. »Vsako priznanje dojemam kot potrditev, da delam dobro, obenem mi daje zagon za nove projekte,« pravi 32-letna zgovorna in simpatična umetnica, ki je sicer prejela že več priznanj, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo na akademiji, grand prix na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu in dvakrat prvo nagrado na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Grožnjanu.

Zagotovo je vaš pogled že pritegnil kateri od »jumbo« plakatov, na katerih se pojavljajo Savinjčani, ki praznujejo okrogle obletnice. Teh je še posebej veliko ob glavni cesti med Celjem in Šempetrom v Savinjski dolini. Do zdaj eden najbolj kontroverznih in najverjetneje tudi eden prvih takšnih velikih panojev v tem delu doline je bil tisti, s katerim so prijatelji presenetili znanega Savinjčana Luko Rojnika, sicer ustanovitelja in lastnika pivovarne Green Gold Brewing iz Spodnjih Grušovelj. Od takrat skoraj ni tedna, ko se s teh javnih mest za oglaševanje ne bi v takšnem ali drugačnem položaju nasmihal kdo od domačinov.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev, 18. maju, so v nemškem mestu Singen, s katerim je Celje pobrateno že 35 let, odprli 6. Singensko galerijo na prostem. Razstava obsega 29 slik in je največja doslej, tudi zavoljo celjskega pridiha, saj je svoja umetniška dela poleg singenskih umetnikov razstavilo tudi deset celjskih ustvarjalcev - Jure Cvitan, Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač, Keiko Miyazaki, Ervin Potočnik, Mojca Senegačnik, Iva Tratnik, Manja Vadla in Dalibor Bori Zupančič.

Televizija Celje je letos ob 30-letnici delovanja dobitnica bronastega celjskega grba - za uspešen razvoj in dosežke na področju televizijske produkcije, celovito in objektivno obveščanje prebivalcev Celja in vlogo v lokalnem medijskem prostoru. Na Televiziji Celje si vseskozi prizadevajo, da so kljub zahtevnim ekonomskim razmeram v stiku s programskimi in tehnološkimi smernicami televizijske produkcije, zato veliko vlagajo v razvoj. Skoraj celoten razvoj tega medija je spremljal Uroš Kranjc.

Je prepoznavna sodobna ilustratorka, znana predvsem po številnih likovnih stvaritvah za otroke. Mlade bralce nagovarja s prisrčnimi in preprostimi motivi. Ilustrirala je več kot 80 knjižnih del, s svojimi ilustracijami se je predstavila na več kot 20 samostojnih in številnih skupinskih razstavah, trikrat se je udeležila slovenskega bienala ilustracije. To je le nekaj razlogov, da je Mestna občina Velenje Urški Stropnik Šonc podelila naziv kulturne ambasadorke. Mama treh fantov je po izobrazbi likovna pedagoginja, ki se s sabo najraje pogovori med tekom v gozdu. Je topla sogovornica, a tudi igriva, kot njene ilustracije.

Zgodovinski arhiv Celje trenutno hrani več kot 9 kilometrov arhivskega gradiva, ki je razporejeno v 1.765 fondov in zbirk. Na njegovih policah najdemo raznovrstne listine, rokopise, načrte, zemljevide, fotografije, razglednice, posnetke in tudi drugo arhivsko gradivo. Ne čudi torej, da mu lahko rečemo kar Hiša pisanih spominov, ki v sebi skriva in razkriva mnogo več, kot se zdi na prvi pogled.

Umetniška dela Celjanke Mojce Senegačnik kličejo po vprašanjih in razpravah. Akademska slikarka, znana tudi pod vzdevkom MamaF, skozi svoja dela izraža vse, kar v nekem trenutku čuti. Zanimajo jo odnosi, mesto posameznika v družbi, položaj in opolnomočenje žensk ter vrednotenje dela, kamor spada tudi umetnost. Rada se poigrava z mešanimi likovnimi tehnikami, njena dela obračajo številne poglede in odpirajo vprašanja. To je tudi njen cilj. Želi si, da bi vsi bili bolj radovedni in kritični.