Ptuj pozimi postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju – prijateljstvu, glasbi, povorkah in obujanju ljudskih običajev.

Karnevalsko dvorano bo zavzelo tradicionalno otroško rajanje. Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin.

Ptujsko Kurentovanje več kot pol stoletja utrjuje izjemno barvito in bogato tradicijo pustnih likov in letošnje, 64. Kurentovanje bo ponovno praznik izjemne etnološke dediščine pustnih tradicij s celega sveta. Na ptujskih ulicah in trgih vam bodo ob večerih delali družbo številni tradicionalni pustni liki.

Znani so prejemniki najvišjih celjskih priznanj s področja kulture. Igralec Bojan Umek bo prejel priznanje celjske zvezde za življenjsko delo, za dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih pa bosta nagrajena dr. Bojan Himmelreich, arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje, in Katja Gorečan, pesnica, pisateljica, literarna komparativistka in magistrica dramaturgije ter scenskih umetnosti.

Največja zabava te zime bo na Ptuju Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2024 že na voljo. Kurentovanje je osrednji pomladni kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena, edinstveno in najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. V pustnem času bogato dediščino Ptuja z okolico, ki je zakoreninjena v poganski mistiki kurenta in preostalih etnografskih likov, dopolnjujejo atraktivne znamenitosti in ponudba regije, sodobna kulinarika ter vrhunski izbor vin.

Pravi, da je umetnost zanjo hrana za dušo. Odmik od oglatosti in suhosti vsakdana. »Lepota je dih jemajoča, ampak stvari, ki niso lepe, me pač bolj privlačijo, ker niso na prvo žogo. Rada si vzamem čas za iskanje popolnosti v nepopolnem, Stvari, ki niso lepe, dlje časa zadržijo mojo pozornost. Ker so velikokrat večplastne, ker govorijo zanimive, globoke zgodbe s patino. Estetika grdega je očarljiva, če ji daš priložnost,« niza svoja razmišljanja Konjičanka Karmen Kukovič, ki se bo v petek v Celjskem mladinskem centru predstavila s fotografsko razstavo V galaksiji daleč, daleč stran. V začetku februarja v Slovenskih Konjicah pripravlja obširnejšo razstavo Abstraktno spregledanega.

V 101. letu starosti je danes v Velenju umrl akademski kipar in eden pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja Ciril Cesar, so sporočili iz družinskega kroga. V Mozirju rojeni Cesar je v več kot 60-letnem delovanju ustvaril obsežen kiparski in oblikovalski opus, v Gorenju pa je med drugim vodil oddelek za projektiranje in oblikovanje.

»Z orientalskim plesom si ženske razgibamo celo telo, vrnemo se k sebi, saj nam pomaga doumeti, da smo čudovite takšne, kot smo. Tovrstni gibi spodbujajo žensko energijo, pomagajo nam, da se dobro počutimo v svoji koži.« Tako pravi Nina Jakončič Ploštajner, ki že vrsto let ženskam predaja svoje znanje o vzhodnjaškem plesnem izročilu. Zadnje leto to počne pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sahar. Ker rada dela za skupnost, je Šentjurčanka, ki je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti, lani prevzela še vodenje tamkajšnjega društva prijateljev mladine (DPM).  

Včasih je na predvečer Svetih treh kraljev po vaseh odzvanjalo glasno prepevanje, saj so domove obiskovali koledniki. To so bili vaški fantje, ki so hodili od hiše do hiše, pri tem so peli in igrali koledniške pesmi oziroma kolednice. Na takšen način so med ljudi širili veselje ter jim zaželeli srečo v novem letu. Koledovanje je bilo včasih tudi na Celjskem razširjen običaj, a je nato počasi začelo toniti v pozabo. Že več kot petnajst let ga obujajo člani Kulturnega društva (KD) Ofirovci in koledniki iz Laškega. Tako so minuli petek potrkali tudi na vrata Hiše generacij, kjer so jih pričakali vedoželjni malčki iz Vrtca Laško.

Konec minulega leta je izšla še druga številka 30. letnika revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo Celje in vsako leto pripravi dve številki. Njen urednik je dr. Borut Batagelj. Poleg zanimivih razprav in zapisov najdemo tudi ocene knjižnih novosti, povezanih z zgodovino.

Deset let mineva, odkar je v Celju začela delovati plesna skupina Force. V tem času se je nekoliko preoblikovala, a je v svojih temeljih ostala enaka. Čeprav so fantje in dekleta v tem času osvojili kar nekaj tekmovanj, njihov trener in koreograf Miha Poznič za največji uspeh šteje zavidljiv dolgoletni obstoj plesne zasedbe.

Novinar vedno upa, da bo pogovor z intervjuvancem vodil tako, da bo »tekel gladko«, ne preveč uradno, da ga bo sogovornik vsaj malo spustil v svoj svet razmišljanj, hrepenenj in strasti. Kadar pogovor izvedemo na daljavo in ne iz oči v oči, se površinskosti besed vedno bojimo. A odgovori Anžeja Dežana, Celjana, ki smo ga pred leti spoznali v oddaji Full Cool Demo Top, projektu medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, niso takšni. Izjemno spretno izbira z besede in misli, medtem ko njegovi odgovori izžarevajo vedoželjnost, razgledanost ter tudi uglajenost, hvaležnost in preprostost.

Pogovor z njim ni nikoli dolgočasen. Tako kot je znal na celjskem gledališkem odru vselej pritegniti pozornost in prepričati gledalce, so tudi njegove zabavne in grenke prigode takšne, da se poslušalcu nikamor več ne mudi. Bojan Umek, ki se je 5. novembra upokojil po več kot 39 letih dela v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, niza anekdote iz gledališkega sveta, spomine na znane kolege, na svoje začetne igralske korake v domačem Krškem in tudi na čas, ko se mu je ustavilo srce, pri čemer je po zaslugi presaditve še danes med nami. V šali navrže, da je za njegovo zgodbo en intervju premalo. Verjetno res, a nekaj zanimivosti iz obsežnega igralskega in življenjskega dosjeja nama je vendarle uspelo nanizati. Ker je zahteval, da naj ga ne »zmerjam«, kar pomeni, da ga ne smem vikati, je ta pogovor zapisan tako, kot sva se pogovarjala.

Med razstavami jaslic, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te v Drešinji vasi. Letos mineva natanko dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo domačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. Jubilejno razstavo so odprli v nedeljo v gasilskem domu v Drešinji vasi. Več kot 40 jasličarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine.

Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe z naslovom Knjižni dar 2024, ki je nedavno prišla med bralce, prinaša obilo raznolikega in zanimivega branja za vse generacije. Zbirka, ki je edinstvena v Evropi in prihaja v slovenske domove že od leta 1861, je tudi oblikovno lepa in privlačna.

  »Bistvo mojega konjička je, da iz predmetov, ki so kot igrače, naredim ponazoritev nečesa resničnega.« Tako pravi Rudni Škornik iz Štor, ki je v izdelavi maket našel dejavnost, ki ga navdušuje in sprošča. Ker je že kot otrok občudoval jeklene ptice, je največ njegovih maket posvečenih letalstvu.  

  Vrsto let smo je bili vajeni na odrih festivalov, izborov za pesem Evrovizije, marsikoga je očarala kot izvajalka popevk. Da bi okrepila svojo pevsko tehniko, se je začela udeleževati ur klasičnega petja, a še zdaleč ni ostalo le pri tem. Upravni odbor Prešernovega sklada je ob razglasitvi prejemnikov nagrad za letos zapisal, da je mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, ena najvidnejših ter predvsem najbolj vsestranskih pevk. V obrazložitvi še piše, da je njeno »preklapljanje« med žanri naravnost osupljivo, saj se z največjo lahkoto giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. Tudi sama pravi, da ima zelo rada življenje pevske dvoživke: »Ne glede na to, katero zvrst pojem, se vse preliva, vse je glasba.«  

Čaroben je v teh dneh sprehod skozi Vojnik. Čeprav se v kraj zgrinjajo množice obiskovalcev, je v njem čutiti spokojnost in tišino ter toplino božičnih praznikov. Stanovalci treh ulic v središču kraja so na vrtove in zelenice svojih hiš v sodelovanju z društvi in ustanovami znova postavili domiselno izdelane jaslice. Te so na ogled tudi v okolici cerkve sv. Jerneja ter v bližnjem Jernejevem domu.

Srečna sem, da sem igralka je naslov prireditve v počastitev stote obletnice rojstva Štefke Drolc – gledališke in filmske igralke, rojene na Ponikvi v občini Šentjur. Dogodek bo danes, 22. decembra, v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur.