V Velenju se je danes ob 10. uri začel 34. Pikin festival. Mesto je sicer že cel september v znamenju Pike Nogavičke, njenih prijatlejev in norčij, Pikin festival, ki se je začel danes, pa bo trajal do vključno petka 15. septembra. Tema letošnjega je časovni stroj, znotraj katerega bo mogoče že v zgolj enem dopoldnevu potovati od predvčerajšnjega do pojutrišnjega dne – od antičnih do že prav futurističnih časov.   

Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je minuli konec tedna gostilo že šesto mednarodno kiparsko slikarsko kolonijo z naslovom Ipavčeva paleta. Več kot 40 udeležencev je tokrat s svojo ustvarjalno žilico upodobilo vedute občine.

Jezikoslovec, pesnik, esejist, predstojnik Inštituta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozmo Ahačič je svoj nagovor pesnikom in ljubiteljem poezije na večeru podelitve Veronikine nagrade začel z besedami, da je poezija končni preizkus jezika. Jezika, ki je sestavljen in besed, ki v sebi nosijo raznolike pomene in konotacije. Tako je miška lahko manjša žival, a je že dolgo v glavah ljudi najprej računalniško orodje. In tako je poplava danes nekaj drugega, kot je bila še pred mesecem dni.

Naslov miss Jugoslavije in miss fotogeničnosti sveta je osvojila že pred davnimi štiridesetimi leti. V Hotelu Evropa v Celju sva se dogovorila za pogovor. Prihajala je z eleganco in samozavestjo, kot da bi lento prejela sinoči. Lepotica. In točno ob dogovorjeni uri, jasno. Profesionalka.

Včeraj se je v lapidariju pri Osrednji knjižnici Celje začel že šesti pesniški festival Izrekanja. Resda je tokrat dan krajši kot prejšnja leta, a ponuja vrhunsko poezijo domačih in tujih avtorjev ter tudi s pomočjo glasbenih izvajalcev poskrbi za zanimivo dogajanje. Festival pripravljata KUD Festival Izrekanja in Osrednja knjižnica Celje, podpirata ga tudi Mestna občina Celje in ameriško veleposlaništvo.

  Ko mora poskrbeti zase, najti ravnotežje in duševni mir, se odpravi na pot. Svoj rumeni kovček napolni z najnujnejšim in gre. Potovanja jo rešujejo in z njih se vrača polna zanimivih fotografskih zgodb. Nataša Müller je strastna popotnica in odlična fotografinja, ki jo poznajo številni, saj je vrsto let sodelovala z različnimi slovenskimi časopisi in revijami, tudi z Novim tednikom. Čeprav je samoukinja, jo dela posebno njen fotografski čut, zaradi katerega postanejo povsem običajne podobe sveta in ljudi vznemirljive in posebne. Po spletu okoliščin ji je lani uspelo priti na Madagaskar, kjer jo pretreslo življenje revnih.  

Slovenska debaterska ekipa se je nedavno vrnila s svetovnega srednješolskega debatnega prvenstva v Hanoju. V njej sta bila tudi dijaka I. gimnazije v Celju Eva Leskovar in Art Špegel. Kot spremljevalka je bila na prvenstvu tudi Celjanka Nuša Stamejčič iz zavoda Za in proti za kulturo dialoga.

V nedeljo se je v Velenju v parku Vista ob Velenjskem jezeru začelo festivalsko dogajanje Metal Days, ki bo trajalo do sobote, 5. avgusta. Gre za edinstven glasbeni dogodek, namenjen ljubiteljem metalske glasbe, ki vsako leto privabi večtisočglavo množico iz mnogih držav, letos pa je v Velenju prvič.  

Trije slovenski muzeji, od tega dva iz Celja, se bodo septembra v Frankfurtu v okviru programa znamenitega knjižnega sejma predstavili s skupno razstavo o Almi M. Karlin.

  »›Biznismen‹ žal nisem,« o sebi pravi Aleksander Stanislav Jurkovič oz. ljudski ustvarjalec Nani Poljanec, ki je ob letošnjem občinskem prazniku prejel plaketo Občine Rogaška Slatina. V 35 letih delovanja je v domačem kraju in širše poskrbel za 350 manjših in za vsaj ducat odmevnejših dogodkov. Začetki so bili težki. Za to, da je v omenjeno zdraviliško mesto pripeljal kultno zasedbo Laibach, je za pokritje stroškov segel globoko v svoj žep. Danes ve, da je bila to pravzaprav naložba v njegovo prihodnost. Predan kulturni delavec in zbiratelj, čigar drugi dom je Beograd, želi ljudem ponuditi najboljše kulturne dobrine. Kot pravi, je že iz tega jasno, da ni materialist, ampak kulturni humanist.  

Pri vhodu v Osrednjo knjižnico Celje (OKC) je na voljo nova storitev, in sicer možnost prevzema rezerviranega gradiva v paketniku. Storitev je namenjena tistim članom, ki v času odprtosti knjižnice ne morejo prevzeti rezerviranega gradiva.  

Ulice Laškega bodo ta konec tedna prizorišče največjega in najstarejšega slovenskega glasbenega festivala. Uvod v 58. Pivo in cvetje sta bila tradicionalni Dan Laščanov, posvečen vsem Laščanom, tudi tistim, ki jih je življenjska pot odpeljala iz domačega kraja, ter odprtje razstave Laščanijada v Muzeju Laško.

V družini naravoslovcev je srednješolka Ana Kumperger ljubiteljica umetnosti. Obožuje slikanje z akvarelnimi barvami, igra klarinet in klavir, nič pa je ne prevzema tako kot pisanje poezije. Je njen pobeg v vzporedni svet, njena terapija, način soočanja s čustvi in z občutenji sveta okoli nje. A če se marsikatera terapija dogaja za zaprtimi vrati in njena intimna vsebina ostane svetu skrita, Ana svojo deli v pesmih. Sodeluje na tekmovanjih, natečajih, pri pesnjenju pa je vedno bolj uspešna. Pri osemnajstih letih razmišlja o minljivosti, smislu življenja in ve, kaj hoče – že od petega razreda. Strastna oboževalka slovenskega jezika je tako še eno upanje za ohranitev slovenske besede.    

Prve baletne korake je naredila pri štirih letih v konjiški glasbeni šoli, pri osmih je začela obiskovati nižjo baletno šolo v Mariboru. Pravi, da je baletne ure najprej doživljala zgolj kot prijetno druženje s sovrstnicami, a je balet postopoma tako vzljubila, da je učenje nadgrajevala v Londonu in zatem eno leto plesala v Sankt Peterburgu. Danes je članica baletnega ansambla SNG Maribor. Čeprav je na začetku baletne kariere, se je izkazala že v nekaj vidnejših vlogah. Številne pohvale je požela kot Urška v baletni predstavi Povodni mož, ki so jo uprizorili na Blejskem jezeru ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

  Fontane, skulpture in kipe smo vrsto let opazovali v parkih, ulicah in na trgih. Zadnja leta je vedno več takšnih elementov uporabljanih za krasitev krožišč. Na Celjskem v zadnjem času poglede med drugim priteguje 12-tonski stekleni zmaj, ki ga je v sredino krožnega krožišča postavila Občina Kozje. Kakšna sporočila želijo pri opremljanju krožišč posredovati lokalne skupnosti? Kako zbirajo zamisli in kako iščejo ustvarjalce? Zakaj rože in grmički na tistih nekaj kvadratnih metrih niso dovolj? Ali skulpture v krožiščih morda nagovorijo več ljudi kot v galeriji?  

Celjsko nakupovalno središče Citycenter je minuli konec tedna gostilo največji mednarodni plesni dogodek Break the floor. Gre za tradicionalni, že 16. dogodek, na katerem so se v breakdanceu v šestih kategorijah pomerili plesalci iz 40 držav sveta.

  Literarna komparativistka, pisateljica, kritičarka in prevajalka Anja Radaljac iz Celja je prejemnica Stritarjeve nagrade, ki jo mladim literarnim kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Nagrado je prejela v sklopu 20. Festivala Pranger, srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki so ga organizatorji pred dnevi sklenili v Aninem dvoru v Rogaški Slatini.  

V Galeriji sodobne umetnosti Celje so sinoči odprli gostujočo razstavo Hommage Tisnikarju. Gre za predstavitev ene osrednjih zbirk Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Na ogled bo do 1. oktobra.

Kot otrok se Drago Ferencek, ki je v nedeljo v Petrovčah postal duhovnik, za vero ni zanimal, saj je odraščal v neverni družini. Izučil se je za mesarja in se zaposlil v klavnici, nato je končal srednjo živilsko šolo. Ker mu radovednost ni dala miru, se je vpisal na študij filozofije na ljubljanski fakulteti in uspešno diplomiral, v Zagrebu je nato doštudiral še teologijo. Bil je pevec v black metal skupini. Pri 33 letih se je dal krstiti. V minulem letu je bil v Vojniku posvečen za diakona in bil asigniran v dominikanski samostan Gospe Svete v Petrovčah. Minulo nedeljo je 42-letni Drago Ferencek v Petrovčah prejel zakrament mašniškega posvečenja, novo mašo bo pel v nedeljo, 9. julija, v župnijiLjubljana – Sv. Križ, od koder prihaja.

Kavč v tako imenovani Čečevi vili na štorski Lipi ima domnevno posebno moč, da bi človek na njem kar zadremal. Zato sva s fotografom med obiskom bralnega kroga pri Kristini Blazinšek raje sedla na stola in opazovala harmonično vzdušje, ki se je v poletnem večeru pletlo med obiskovalkami. »Nikar se ne sezuvajte,« je gostiteljica prijazno omenila še eni ljubiteljici branja, ki je takrat s knjigo v roki prestopila hišni prag. Morda je prav sproščenost domačega okolja zaslužna za to, da srečanje privablja lepo število udeleženk, ki ob izmenjavi mnenj bogatijo svoj pogled na svet.