Ste vedeli, da v Šmarju pri Jelšah živijo ajdovske deklice? Če jih še niste videli, je to zato, ker imajo med cerkvama sv. Roka in sv. Tomaža speljane rove, po katerih se lahko neopazno gibljejo. Glede na to, da se rade maščujejo vsiljivcem in radovednežem, najbrž ni dobro kaliti njihovega miru. Tako svetuje Janja Sivec, ki je zaradi želje po ohranitvi domačega ustnega izročila staro povedko ujela med platnice slikanice.  

  Muzeji in galerije že dolgo niso več le prostor, kjer človek doživlja estetsko plat umetniških del, ampak so prostor kritične misli, pravi dr. Andreja Hribernik. Po 15 letih dela v slovenskih galerijah in muzejih je bila v začetku marca na mednarodnem razpisu izbrana za direktorico Muzeja sodobne umetnosti Gradec. Mandat na čelu te galerije oz. razstavnega prostora bo začela januarja prihodnje leto. Prepričana je, da lahko umetnost ljudem pomaga razumeti in predelati pereče izzive. Z njeno pomočjo bi rada nagovarjala teme, ki nas pretresajo.  

  Vida se kot skodranega fanta, ki ga je bilo povsod polno, spominjam še iz časov, ko je bil osnovnošolec. Pel je v pevskem zboru, sodeloval v planinskem društvu in se v vlogi novinarja preizkusil v eni od oddaj Infodrom na Televiziji Slovenija. A to je le kaplja v morje vseh zanimanj 20-letnega Šentjurčana. Tu sta še spogledovanje s fotografijo in z režijo, ki ga je med drugim pripeljalo do ustvarjanja nekaterih videospotov Vlada Kreslina. Študent politologije se odlično znajde tako na odru kot pred kamero, svoj čas med drugim z veseljem posveča ustvarjanju v domačem kulturnem društvu. Od leta 2016 je njegovo življenje bogatejše še zaradi sodelovanja z zasedbo Šansonet, s katero poustvarja slovenske šansone.  

  V Gledališču Celje bodo nocoj s predstavo Nova rasa odprli 30. Dneve komedije. V desetih festivalskih dneh se bo brez omejitve števila gledalcev v dvorani zvrstilo osem najboljših komedijskih uprizoritev preteklih dveh sezon. Festival se bo končal z dodatno predstavo in s podelitvijo nagrad. Trajal bo od 16. do 26. marca.  

  Marko Karlin že dolgo ne živi v Rogaški Slatini. A vendar ima svoje rojstno mesto tako zelo rad, da že vrsto let zbira številne predmete, ki so povezani z njegovo zgodovino. Police v dnevni sobi zasedajo albumi, v katerih je na varnem najverjetneje največja zbirka starih razglednic tega zdraviliškega kraja. Ves dodaten zaslužek, a tudi kaj od plače je namenjal za knjige, zemljevide, pribor in posodo, ki pričajo o obdobju, ko so v Rogaško zaradi blagodejnih terapij in zdravilne kislice prihajale filmske zvezde in kronane glave.  

Kaj se zgodi, ko se otroci odločijo, da bi dali mamo v dom, saj imajo z njeno hišo cel kup načrtov? Aktualna tema, ki mnogokrat ni prav nič zabavna, a v predstavi dramske skupine KUD bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi je lahko tudi smešna, sploh zato, ker ima gospa v zrelih letih čisto drugačne načrte, kot je selitev v dom …  

    Primož Oberžan iz Laškega zna iz glasbil, izdelanih iz odpadnih stvari, s svojimi udarci izvabiti močno glasbo, polno energije. Kot ustanovitelj zasedbe The Stoj se namreč že petindvajset let posveča predvsem ritmu in industrijskim tolkalom. V zadnjem obdobju, ko koncertna prizorišča samevajo, raziskuje glasbilo, katerega zvok je popolno nasprotje glasnim in udarnim kompozicijam. Iz starega lesa in robustnega aluminija ustvarja vetrne harfe. Medtem ko je še pred časom velikokrat nastopal v industrijskih stavbah, danes svoje izdelke uglašuje sredi narave, kjer ušesa božajo nežne melodije. »To, s čimer se ukvarjam zdaj, je čisto nasprotje tega, kar sem počel doslej. Gre za jin in jang mojega glasbenega dela,« pravi.    

Po telefonu sem jo ujela v Hamburgu sredi dvotedenske nemške turneje s komornim orkestrom Zürcher Kammerorchester. Vesela je, da je do turneje sploh prišlo, saj v orkestru dolgo niso vedeli, ali bo izvedljiva. Izkazalo se je, kako zelo so ljudje željni koncertov v živo. Na njih uživajo tudi glasbeniki, čeprav so turneje, kot je ta, kar naporne. A kot pravi mlada nadarjena violinistka Tanja Sonc, ni težko, če potuješ z ljudmi, ki jih imaš rad in se z njimi dobro počutiš. »To nas bogati in smo ustvarjalnejši ravno zato, ker veliko časa preživimo skupaj tudi zunaj koncertnih dvoran, spoznavamo druga mesta, kulture.« Ko igra, nima občutka, da je to njena služba, saj je vse njeno življenje prepleteno z glasbo, umetnostjo, ustvarjanjem.

Svetovni dan maternega jezika obeležujemo 21. februarja. Slovenščina je v zadnjih desetletjih zaradi razširjene angleščine vedno bolj na udaru, zato je še toliko bolj spodbudno, da kljub življenju v tujini na svoj materni jezik ni pozabil marsikateri izseljenec. V pomoč jim je dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga v Berlinu že petnajsto leto poučuje mag. Magdalena Novak, profesorica slovenščine in angleščine. Delo jo zelo navdihuje in veseli, obenem je ustvarjalno, zato ji ni nikoli dolgčas. Dopolnilni pouk slovenščine, ki ga organizira in financira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, strokovno podporo pa učiteljem nudi zavod za šolstvo, v nemški prestolnici obiskuje devetdeset udeležencev, med katerimi so tako otroci kot odrasli.

»Če dekletu daš prave čevlje, lahko osvoji svet,« je znana misel lepotne ikone Marilyn Monroe. Več kot očitno si je 22-letna lepotica Toja Skok obula prave. Na prestižnem svetovnem tekmovanju World Top Model, ki je bilo decembra v Rimu, se je namreč uvrstila med prvih deset finalistk. Tako visoka uvrstitev na lepotnem tekmovanju ni uspela še nobeni Slovenki. Čeprav so se ji že odprla marsikatera vrata v svet mode, Toja z odločitvami ne hiti, ampak se raje prepušča toku življenja.

  »V majhni vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v redeče in modre copatke.« Tako se začne zgodba o Muci Copatarici, s katero so zrasle generacije otrok. Gre za najbolj znano delo pisateljice Ele Peroci, ki je bila v Rogaški Slatini rojena 11. februarja pred stotimi leti. Njenemu literarnemu ustvarjanju za otroke je krila dalo rojstvo dveh hčera. Zamisli za pravljice je dobivala, ko je opazovala, kako sta njeni deklici doživljali drobne dogodke. Nato je izbirala besede in mislila na otroka, ki mu bo to pravljico povedala. »Najbolj je bila vesela, če ji je otrok, ko je bila na obisku v šoli, prinesel v podpis povsem obrabljeno knjigo. Tako je vedela, da so jo veliko brali,« se ob letošnji pomembni obletnici spominja njena hči Jelka Pogačnik.  

Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela kulturna ustvarjalka, zagovornica slovenskega jezika in lepega vedenja, predvsem pa vsestransko aktivna na kulturnem področju Jolanda Železnik.

Flamingo Filip je bil drugačen. Ni bil rožnate barve kot vsi drugi, ampak sive in zato ni imel prijateljev. Nekega dne je spoznal siničko Tilko, ki je bila prav tako posebna, saj je imela moder kljunček. Tudi ona je bila brez prijateljev in zato sta se s Filipom spoprijateljila. A sinička je morala kmalu nazaj domov v severne kraje. Čez nekaj časa je flamingo dobil njeno sporočilo, naj pride za njo, da ima zanj presenečenje. Peljala ga je v živalski vrt, kjer so živele same posebne živali: sivi flamingi, opice brez repov … V tem okolju je tudi sam našel zadovoljstvo.

  Kultura se zadnji dve leti sooča s težkimi razmerami. Obdobje, v katerem so se menjavale omejitve in sprostitve, je bilo zaznamovano z manj prireditvami in manj obiskovalci. Ob vsaki odpovedi so ustvarjalci izgubili možnost, da bi pokazali svoje delo in zaslužili z dejavnostjo, za katero so poklicani. Občinstvu je bila odvzeta priložnost za občutenje kulturnih vsebin, ki bogatijo življenje, širijo obzorja in omogočajo premislek. Bomo državljani ob tem ponovno ovrednotili, kakšno mesto si v naši družbi zasluži kultura? Kot poudarjajo vidnejši kulturni ustvarjalci na Celjskem, njen položaj ni odvisen le od naklonjenosti odločevalcev, temveč je naša skupna odgovornost.  

V središču Celja so učenci OŠ Lava včeraj dopoldne prebirali poezijo. Dogodek so pripravili ob svetovnem dnevu glasnega branja, ki ga že nekaj let obeležujemo tudi v Sloveniji.

  Ni vsakomur dano, da bi lahko po telefonu klepetal s princeso, z naslednico kraljeve družine. To je po zaslugi skrbi za ohranjanje spomina na družino Karađorđević uspelo zbiratelju in vsestranskemu ustvarjalcu Aleksandru Stanislavu Jurkoviču oz. Naniju Poljancu. Njegov ljudski muzej s tremi tematsko zaokroženimi zbirkami je od leta 2012 na ogled v Aninem dvoru v Rogaški Slatini. Poljanec pravi, da je muzej, za katerega skrbi, živi muzej. Od odprtja pred desetletjem je bila postavitev deležna že petih večjih prenov. Zadnji je botrovalo presenečenje, ki je s pomočjo pošte pripotovalo iz Palm Springsa v Kaliforniji.  

Slovenski kulturni praznik je priložnost, da se tudi lokalno okolje pokloni društvom, skupinam in posameznikom na področju kulture za tisto, kar s svojo ustvarjalnostjo prispevajo k družbi svojega časa in prihodnosti. Občina Žalec je v petek zvečer v Domu II. Slovenskega tabora Žalec na osrednji proslavi, ki je bila tudi letos v živo, podelila Savinova odličja.

Odraščali sta na Ponikvi pri Žalcu v družini z bogato glasbeno tradicijo, zato sta imeli že od malega močno podporo pri razvoju svoje nadarjenosti za igranje na glasbila in za petje. Starejša Neli Zidar Kos se je že učila igrati klavir, ko so jo pritegnile citre in kasneje še orgle. Tri leta mlajša Karmen je posnemala starejšo sestro in uspešno zastavila svojo glasbeno pot. Po končani glasbeni gimnaziji sta študirali v Nemčiji in danes sta priznani učiteljici citer v različnih glasbenih šolah, kjer za to glasbilo navdušujeta mlade. Za njegovo širšo priljubljenost skrbita tudi na različnih koncertih, saj nastopata kot duo. Konec minulega leta sta bogati beri dosežkov dodali še zgoščenko, kjer je ob poslušanju štirinajstih božičnih melodij v različnih glasbenih zvrsteh mogoče spoznati, koliko možnosti nudijo citre.