Ob vstopu v velikonočne praznike ponovno prihaja najtrše določilo, da so svete maše in obredi velikega tedna z udeležbo ljudstva do nadaljnjega odpovedani. Blagoslov velikonočnih jedil v cerkvah in kapelah ni dovoljen. Kot bi zaslišali strogi glas učitelja: »Ponovi vajo iz lanskega leta!«

Ponovno zaprtje kulturnih ustanov, ki je z zaustavitvijo javnega življenja do 11. aprila začelo veljati danes, je onemogočilo, da bi si lahko v teh prazničnih in predprazničnih dneh v razstavišču Knežji dvora ogledali zanimivo razstavo od Groba do groba. Pred kratkim so jo postavili v Pokrajinskem muzeju Celje, avtorja razstave pa sta kustosa muzeja, dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, tudi avtorja odmevne knjige Municipium Claudium Celeia. Na prizorišču bo tako razstavo mogoče obiskati kasneje (po lockdownu), si jo je pa mogoče v privlačni in dodelani izvedbi ogledati na spletni strani pokrajinskega muzeja.

V Mlekarni Celeia so izbrali novo Mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. Laskavi naziv za leto 2021 je osvojila 21-letna Ajda Podlesnik, ki prihaja z družinske kmetije v vasici Svibno pri Radečah. Kot je poudarila ob prevzemu krone, živimo v časih, kjer se bolj, kot kdaj koli prej zavedamo pomena lokalno pridelane hrane in prav tukaj vidi eno od ključnih sporočil svojega poslanstva.

Zadnje leto je od kulturnih ustvarjalcev zahtevalo nenehno prilagajanje razmeram. Čeprav s tresočimi koraki, so se na bolj digitalno pot pogumno podali tudi v Mestni galeriji Šoštanj, ki deluje pod okriljem šoštanjskega zavoda za kulturo. Mag. Milojka Bačovnik Komprej, ki zadnja leta bdi nad programom galerije, je s sodelavci zasnovala zanimiv in pester program. Tudi letos bodo skušali slediti lastni viziji in vsak mesec postaviti novo razstavo, pri čemer bodo v ospredju predvsem domači ustvarjalci.  

Danes obeležujemo svetovni dan gledališča, ki v teh koronačih preživlja hudo obdobje. Gledališča marsikje po svetu in tudi v Sloveniji so zaradi epidemije že več mesecev zaprta za obiskovalce. V Gledališču Celje bodo od danes od 20. ure do jutri do 24.00 v počastitev praznika gledališča na svojem YouTube kanalu omogočili ogled predstave Rose Bernd.

Slovenska gledališča so za obiskovalce zaprta že od konca oktobra. Ustvarjalci postajajo obupani, ker ne morejo uresničevati svojega poslanstva, ljubitelji gledališke igre so žalostni, ker ne morejo spremljati predstav v živo in zadostiti svojim potrebam po zaželeni kulturni dobrini. Pred dnevi se je kolegij direktorjev gledališč sestal s predstavniki ministrstva za kulturo in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da bi pregledali možnosti in poiskali rešitve za ponovno odprtje gledališč za obiskovalce. O rezultatih pogovorov smo se pogovarjali z mag. Tino Kosi, upravnico Gledališče Celje.

Festival Velenje je na dan, ki je posvečen mamam, pripravil razstavo likovnega ustvarjanja otrok.  

Kdaj ste z dopusta ali izleta nazadnje poslali kakšno razglednico? Nekoč zelo priljubljeno obliko pozdravov so v zadnjih letih zamenjala elektronska sporočila, ki še zdaleč niso tako pristna, predvsem pa ne obstojna. O tem, kako bogato razvito je bilo nekoč pošiljanje razglednic, danes pričajo številne zbirke, ki jih hranijo različni zbiratelji. Med njimi je Veni Ferant iz Žalca. Kot pravi, mu zgolj papir brez zgodbe, ki se skriva v ozadju, ne pomeni veliko. Zato skuša vsako razglednico umestiti v koncept. In tudi tokrat je tako. Z učenci filatelističnega krožka v I. OŠ Žalec, katerega mentor je, se je lotil zbiranja razglednic, katerih rdeča nit je Savinja.

Že trinajsto leto zapored bodo na Gimnaziji Celje – Center (GCC) pripravili prireditev v čast svetovnega praznika poezije in prvega pomladnega dne. Današnja tradicionalna prireditev bo tokrat na spletu, začela se bo ob 19. uri, spremljati pa jo bo mogoče na šolskih kanalih Facebook in Youtube. Dogodek, ki ga na GCC bienalno posvečajo ruski kulturi in ruskemu jeziku, so mladi ustvarjalci naslovili Brezmejno in brezčasno/«Безгранично и вневременно». Tudi letos bo potekala ob podpori Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji, Društva Slovenija Rusija in Sklada Toneta Pavčka, pripravili pa so jo sedanji in nekdanji dijaki GCC z mentorji in gosti iz osnovnih, srednjih in glasbenih šol.

Včerajšnji sestanek kolegija direktorjev slovenskih gledališč s predstavniki predstavniki ministrstva za kulturo in nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na katerem so pretresali možnost za ponovno odprtje gledališče za obiskovalce ni prinesel nobenega napredka.

V umetniški četrti v Celju je bila dopoldan svečana predaja slik, ki so jih za bližajoče se evropsko prvenstvo reprezentanc do 21 let ustvarjali štirje celjski slikarji: Tomaž Milač, Narcis Kantardžić, Matej Čepin in Milan Todić, ki ni bil prisoten. Na dogodku so slikarji svoja dela predali Mestni občini Celje in lokalnem organizacijskemu odboru prvenstva.

V Muzeju Laško si bo še do konca tega meseca mogoče ogledati razstavo z naslovom Primorski emigranti v Laškem, ki je postavljen na podlagi istoimenske knjige Andreja Mavrija. Avtor knjige je v njej popisal usodo približno 35 družin Primorskih Slovencev, ki so se morale izseliti z območja slovenskega narodnega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji. Za pisanje knjige je Andreja Mavrija navdihnila tudi osebna izkušnja, saj je sin primorskega emigranta, ki je moral zaradi političnih razmer zapustiti svoje takratno domače ognjišče.

V delovni obleki, z zaščitnimi očali in glušniki ter s težko in glasno motorno žago v rokah – tako opremljen se Jernej Verbuč loti izdelave lesene skulpture. Da je pri tem pravi mojster, ki vedno bolj spretno obvladuje posebne vrste motornih žag, namenjenih prav tovrstnemu ustvarjanju, kažejo številne fotografije izdelkov, ki jih je ustvaril. Večinoma gre za živalske like, ki so mu najbolj pri srcu, izpolni pa tudi različne drugačne želje. Ob našem obisku v njegovem domačem Šmihelu nad Mozirjem se nam je na dvorišču domačije nasmihala figura ženske v plesnem ritmu, za njo je bil v lesu ujet planinec, ki je malo počival sredi vzpona, medtem ko je živalska druščina radovedno »spremljala« dogajanje. Vsi ti leseni kipi so danes že pri svojih novih lastnikih. Le umetelno izdelan prestol še čaka na pravega.

Celjski mestni svet je na zadnji seji sprejel odlok o razglasitvi Pelikanove hiše v Razlagovi ulici v Celju za kulturni spomenik lokalnega pomena. S tem dejanjem želi Mestna občina Celje tej pomembni kulturni dediščini, ki je pred leti prešla v njeno last, z njo pa zdaj upravlja Muzej novejše zgodovine Celje, omogočiti boljše pogoje varovanja in večjo dostopnost stavbe širši in strokovni javnosti. Eden ključnih razlogov za spremembo statusa stavbe so večje možnosti za pridobitev državnega in evropskega denarja na razpisih ministrstva za kulturo in EU. Z njimi bo omogočena nadaljnja obnove hiše za muzejske dejavnosti.

Ob mednarodnem dnevu žena je Festival Velenje pred domačim pragom, Domom kulture Velenje, in na spletni strani pripravil zanimivo razstavo o ženskih dosežkih, podpisani z moškim imenom.  

Ob 8. marcu, prazniku Dneva žena, bodo v Gledališču Celje nocoj ob 20. uri omogočili virtualni ogled predstave Henrika Ibsena Nora ali hiša za lutke, v režiji Nikole Zavišića.

V Muzeju novejše zgodovine Celje bodo ob 12h odprli spletno razstavo z naslovom »Biti ženska v času korone«. Gre za razstavo o tem, kako je minuli koronačas, obdobje epidemije in karantene zaznamoval žensko, kako se je spremenila njena vloga, identiteta, občutenje sebe. V ta namen so v muzeju zbirali gradivo, ki odraža življenje v koronačasu in ga bodo predstavili na spletni razstavi,

Velenjčan Uroš Kuzman je zagotovo najboljši matematik med slovenskimi komiki in z najboljši komik med matematičnimi doktorji. Je profesor, ki se v prostem času rad smuka po odrih in zabava ljudi. Ker zaradi epidemije tovrstnih druženj ni, je v duhu raziskovalca našel nov način, kako priti do ljudi in jih nasmejati. Karantena mu ni vzela volje do ustvarjanja. Nasprotno. Po krajšem ustvarjalnem premoru se je konec lanskega leta z dolgoletnim prijateljem, odličnim glasbenikom Andrejem Hočevarjem, lotil zabavnega glasbenega projekta Karantenčice, v katerega je ujel duh časa. Na osnovi glasbenih parodij slovenskih uspešnic se je kasneje rodila še Koronavizija, ki je na humoren način povzela tegobe malega človeka v času epidemije.  

Kljub temu da so v minulem „koronaletu“ delili usodo težkih časov za kulturne ustanove in so morali za nekaj mesecev zapreti svoja vrata, so v Galeriji Kvartirna hiša v Celju zadovoljni z lansko razstavno sezono. Kot je povedal Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, v okviru katerega deluje Kvartirna hiša, so uspeli uresničiti približno 80 odstotkov načrtovanega programa. Nekaj razstav so prestavili v to leto, ki bo tudi jubilejno, saj bodo pripravili že stoto razstavo in zaznamovali desetletnico delovanja galerije.

Na predvečer kulturnega praznika je Televizija Slovenija na prvem programu predvajala dokumentarni film Profesor Vejica o uglednem jezikoslovcu, znamenitem Laščanu dr. Tomu Korošcu. Filmski portret je nastal v produkciji lokalne TV Krpan iz Laškega, katere lastnika in programska ustvarjalca njenih vsebin v enem sta zakonca Boža in Bojan Herek. Zanimiv dokumentarec je naletel na precejšen odmev v javnosti in je bil ob še eni potrditvi kakovostnega dela obeh ustvarjalcev filma tudi odlična promocija za Laško.