V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled razstava V odsevu svetlobe. Avtorici Eva Petrič in Zdenka Žido na njej obravnavata tematiko linije in teksture vsaka v svojem prepoznavnem likovnem jeziku.
Vprašanje, kaj se skriva za zidovi gradu Podčetrtek, ki ga je nedavno odkupila tamkajšnja občina, je zadnja leta najbrž zbujalo zanimanje marsikaterega mimoidočega. Stavba je že dolgo izropana. Nepovabljeni gostje so iz nje odnesli vse, kar se je odnesti dalo. A tam se je vendarle ohranilo bogastvo, ki sega v obdobje zadnjih lastnikov z modro krvjo. Gre za stolpno uro, katere mehanizem je še danes skoraj natančno takšen, kot ga je naročil eden najbolj znanih štajerskih plemičev grof Ignac Marija I. Attems.
Maja Furman: živi in ustvarja spontano in iskreno Pravljičarka, pripovedovalka, lutkarka, novinarka, moderatorka in igralka. To je le nekaj vlog in nalog, ki jih v svojem življenju opravlja nasmejana in energična Maja Furman. Skromna Konjičanka izžareva posebno energijo, s katero zna in zmore sredi nevihte poiskati zatišje. Da lahko z glasom poboža dušo, že leta vedo otroci in starši, ki uživajo v njenem pripovedovanju in igri. Prav tako dobro zna majhne in velike pritegniti k branju. V zadnjih letih tudi k poslušanju. Piše zgodbe in pravljice, ki jih objavlja v otroških literarnih revijah, Zmajček in Galeb. Izdala je več avtorskih slikanic. V reviji Obrazi razkriva in odkriva skrite zgodbe iz življenja zanimivih ter medijsko bolj izpostavljenih ljudi. V sodelovanju z družbo Večer pa v pogovorih z različnimi gosti raziskuje področje osebne rasti.
Ob polstoletnem jubileju kultne stavbe arhitekta Adija Miklavca na velenjskem Titovem trgu, kjer domuje Galerija Velenje, so trije velenjski zavodi (Galerija Velenje, Muzej Velenje in Knjižnica Velenje) v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem poustvarili zgodbo o življenju v tej zgradbi. Nastalo je več razstav, ki si jih je mogoče ogledati na različnih prizoriščih v mestu. Dve gosti Galerija Velenje.
Sredi prejšnjega tedna je novinarka in publicistka Anja Kovačič v objemu zidov Pokrajinskega muzeja Celja predstavila svoj knjižni prvenec Ujeta v svobodi. Roman je izpoved popotnice, ki je zaradi ukinjenih letov ob začetku svetovne pandemije ostala ujeta na Salomonovih otokih. Sama. V tropskem raju, je med neznanimi ljudmi ostala prepuščena lastni iznajdljivosti. Od doma je odšla s številnimi vprašanji. Nekaj odgovorov, ki jih je na poti našla, nam zaupa tudi v knjigi.
Celjan Žiga Medvešek je svojo življenjsko strast našel v gledališkem ustvarjanju. Od začetnih korakov ljubiteljskega igralca je strast do gledališkega dela razširil še v režijsko delo, v zadnjih letih pa svoje znanje kot dramski pedagog prenaša na mlade generacije prihodnjih gledališčnikov. Kulturno udejstvovanje zanj ni samo sproščanje kreativne energije, temveč tudi možnost družbene kritike in nastavljanje kritičnega zrcala družbenemu dogajanju. Dobro deluje kot individualist, a vseeno verjame v moč množice. Po potrebi tudi z navijaško baklo v roki.
Na martinov konec tedna si mnogi privoščijo rdeče zelje, mlince in pečeno perutnino ter ob tem za nameček nazdravijo z mladim vinom. Člani Folklorne skupine Galicija so letos stopili korak naprej. V približno dvajsetminutnem videu so prikazali, kako so pod Kunigundo martinovo praznovali nekoč. Film so na portalu Youtube premierno predvajali na martinovo točno ob 11.11. uri in kot so obljubili, je le prvi v nizu etnoloških videov, s katerimi bodo vsak mesec obudili eno izmed šeg v tem delu Spodnje Savinjske doline.
Prefinjene in spoštljive ter začinjene s pravšnjo mero sproščenosti … Tako bi lahko kratko in jedrnato opisali letošnje uniforme naših predstavnikov v slovenskem paviljonu na Expu, največji svetovni razstavi, na kateri države predstavljajo svoje dosežke mednarodni javnosti. Letos je komisijo s svojimi predlogi za uradne uniforme najbolj prepričala mlada, sicer že uveljavljena mozirska modna oblikovalka Martina Marolt, ki z mamo Urško od leta 2013 ustvarja pod blagovno znamko Martise.
Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.
Plesni center TBA je pred dnevi v Ipavčevem kulturnem centru predstavil sodobno izvedbo plesne predstavo na glasbo baleta Možiček, ki ga je napisal skladatelj in zdravnik Josip Ipavec.
Grobelno v občini Šentjur bo danes v znamenju enodnevnega mednarodnega kantavtorskega festivala z naslovom Mladi avtor kant (MAK). Enajsta izdaja festivala, ki je tokrat prvič prejel podporo kulturnega ministrstva, bo na oder tamkajšnjega doma krajanov pripeljala šest izvajalcev iz treh držav.
»Mi smo solidna firma,« je večkrat izrečen stavek v Muzikalu Vesna, katerega priredbo so ob 60. obletnici Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje ob podpori mentorjev pripravili osnovnošolci. Na odru so se resnično izkazali in pokazali, da so več kot le solidni igralci, pevci in plesalci.
Celjska fotografska razstava (CFR) je projekt, ki ga je začelo Fotografsko društvo Celje pred več kot dvema desetletjema. Digitalni foto klub Celje je leta 2019 prevzel pravno nasledstvo FD Celje in poskrbel, da projekt ni zamrl. Še več, poskrbel je za nov, svež zagon. Razstavi so novi organizatorji dali stalno vsebino z upanjem, da bo z leti prerasla okvire klubske fotografije, kar se je letos že začelo dogajati. Letošnja razstava je že 22. zapovrstjo. Nagrajene fotografije so v Celjski kulturnici na ogled še do konca meseca.
Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.
V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje predstavljena življenje in literarno delo konjiške meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju.
Braslovčani so v soboto zavrteli časovni stroj v čas, ko so na gradu Žovnek še živeli Celjski grofje. S srednjeveškim dnevom, kakor so poimenovali to tradicionalno prireditev, so obudili živahno dogajanje na gradu nekoč, ko so glavno besedo imeli vitezi, grajska gospoda in drugi nič manj pomembni takratni prebivalci, kot so bili rokodelci, obrtniki, slikarji, plesalci in drugi. Dogajanje, katerega namen je opozoriti na vedno bolj obnovljen grad Žovnek, je na njegovo dvorišče privabilo pisano množico obiskovalcev, ki so bili nad vrvežem več kot navdušeni.
Z nedeljskim koncertom Naših glasbenih svetovljanov v Celjskem domu bo Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje začel novo sezono koncertnih abonmajev. Lanska je zaradi epidemije koronavirusa odpadla. Letošnja prinaša nekaj novosti, glavna je, da bodo vsi koncerti za obiskovalce brezplačni.
Za Gledališčem Celje je nova premiera. Prejšnji četrtek zvečer je krstno uprizorilo satirično humoresko Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki na izredno duhovit način spregovori o odnosih v majhni skupnosti, podkupljivosti, tožarjenju, sprenevedanju in koristoljubju.
Slovenski pevec, Celjan Oto Pestner, je pred 50 leti prvič zmagal na Slovenski popevki. Kot 15-letni deček je takrat zapel pesem 30 let. Danes mu je podžupanja Mestne občine Celje izročila kelih cesarice Barbare in županovo priznanje za življenjsko glasbeno ustvarjanje in doprinos k prepoznavnosti Celja.
Ipavčevi kulturni dnevi se danes začenjajo v občini Šentjur. Gre za sklop prireditev, s katerimi bodo letos še posebej obeležili Leto Josipa Ipavca 2021, ki ga je na predlog šentjurske občine Vlada RS razglasila na državni ravni. Na šentjurski občini poudarjajo, da so se organizatorji – poleg občine še knjižnica, glasbena šola, izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in lokalna društva – letos s slovesnimi dogodki še posebej potrudili, da bodo spomin na Josipa Ipavca v njegovem rojstnem kraju obudili ponosno in z vrhunskimi prireditvami.
