Pred dnevi je izšla nova številka Kulturne z(a)veze, brezplačnega časopisa o ljubiteljski kulturi, ki ga enkrat letno izdaja Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur ob podpori občine. »Mislim, da je Šentjur edina občina, ki ima tovrsten časopis,« je povedala ena od članic uredniškega odbora Barbara Gradič Oset.  

V Zavodu Celeia Celje, ki pripravlja in skupaj s partnerji tudi izvaja program Pravljičnega Celja, so v prvih desetih dneh letošnjega dogajanja našteli več kot 16 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za več kot 40 odstotkov pa je bil večji obisk drugega zimskega srednjeveškega dne na Celjskem gradu. (SŠol, foto: Robi Valenti)

Že dvajset let je od tega, ko je starodavna kartuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto.

»Ponosen sem na to, da sem Slovenec. Imam občutek, da prihaja čas, ko bomo morali to še bolj poudarjati. Zato so mi Ipavci še posebej blizu.« Tako je na dan, ko je izšla knjiga Slovenec sem! Vesele, zaljubljene in žalostne o Ipavcih – odličnih zdravnikih in skladateljih, dejal izjemno plodovit in priljubljen pisatelje mag. Ivan Sivec. Prvo predstavitev knjižnega dela, ki prinaša 24 črtic in bogato slikovno darilo je pred dnevi na povabilo Knjižnice Šentjur pripravil v tamkajšnjem kulturnem centru.  

V celjski Galeriji Račka bo že 5. izdaja festivala erotične ilustracije in skupinske razstave Velvet: Užitek – sanjska pokrajina. Odprtje razstave pod umetniškim vodstvom celjske ilustratorke Nee Likar in v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje bo ta četrtek ob 19. uri. (SŠol, Foto: Tomaž Črnej)

  Ta konec tedna bo v številnih občinah prižig prazničnih luči. Decembra nas na prosto vabijo še adventni sejmi, drsališča, praznični koncerti, jaslice na prostem ter številne izbrane kulturne prireditve. Zagotovo lahko vsak najde nekaj zase.  

Dvorec Gutenbuchel, edini spomenik državnega pomena v šoštanjski občini, je tudi letos novembra odet v čarobno adventno vzdušje. Arhitektka Mateja Kumer in cvetličar Simon Ogrizek sta z umetniško dovršeno razstavno vsebino ponovno poskrbela, da je v njem mogoče čutiti praznično toplino. »Vesela sva, da je dvorec Gutenbuchel postal prostor druženja in povezovanja obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije,« sta med drugim dejala na odprtju razstave. Rdeča nit letošnje so trajnostni pristopi pri oblikovanju prazničnega okrasja ter v arhitekturi stavbne dediščine.

V Ateljeju MS v Zrečah bo do konca leta na ogled razstava konjiške slikarke Blanke Bračič, ki jo je naslovila Petelini. Kot pravi, vsak v portretu te živali vidi sebe ali bližjega. »Z njihovimi upodobitvami nastavljam ogledalo družbi in posamezniku, da se opazi, razmisli o sebi in se začne zavedati, da ni sam. Veliko je namreč perja okrog nas,« poudarja slikarka, ki v Slovenskih Konjicah že štiri leta vodi svojo šolo slikanja.

V stavbi stare osnovne šole v Radmirju je bil v minulih dneh devetdnevni Festival ustvarjalnosti, ki so ga že četrto leto pripravili člani Toplice, društva podeželskih žena Ljubno. Na festivalu je svoje izdelke predstavilo skoraj petdeset rokodelcev iz doline in širše, ki ohranjajo stare tradicije različnih rokodelskih spretnosti. »Pokazati želimo, da sta Savinjska dolina in celotna država edinstveni. Na razdalji petih kilometrov so drugačne pokrajine in navade. Ko vse to združiš, dobiš pravo bogastvo znanja,« je uvodoma povedala organizatorka Margareta Atelšek. Na festivalu so bile ves čas na voljo tudi  brezplačne delavnice, na katerih so udeleženci izdelovali kvačkane nageljne, pletene košare, drobne polstene izdelke in še in še. 

Bila je drugačna. Bila je posebna. Poznala je vse in vsi so poznali njo. Kjerkoli se je pojavila, je vzbudila zanimanje, včasih tudi kakšen majhen škandal. Nekateri so iskali njeno družbo, drugi so se je izogibali. Ime ji je bilo Mariana, toda to so vedeli le redki. Vsi so ji rekli Frau Komes. O njej se je napletlo polno zgodbic. Nekatere med njimi so postale legendarne in z njimi je postala laška legenda tudi Frau Komes. Tako jo je opisal kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen, ki je spomine na to laško posebnico začel obujati v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. Neverjetna Frau Komes (1883-1965) je tako javnost dodobra razburkala na Kulturnem bazarju v Ljubljani, na Dnevih evropske kulturne dediščine v Laškem in na nedavnem predavanju v Mariboru. Pred dnevi se je »vrnila« v Laško, kjer so spomine nanjo obujali na Kavarniškem večeru v Knjižnici Laško.

Včeraj je Komorni moški zbor Celje z gosti s slavnostnim koncertom pod vodstvom Dominika Jurce obeležil 75 let neprekinjenega delovanja.

V okviru rednega programa Zavoda Celeia Celje bo tudi v sezoni 2024/2025 potekal plesni cikel. Druga sezona se bo začela z baletno predstavo Hrestač (suita), nadaljevala pa s štirimi predstavami slovenskih in tujih plesalcev in ansamblov. Novost nove sezone plesnega cikla so pogovori z ustvarjalci ter plesne delavnice. (foto: ZCC)

Profesor likovne umetnosti Rafael Košec Tekavc je otroštvo preživljal v Bezovju v občini Šentjur, na gričku, od koder je njegov pogled segal po vsej dolini. Ko je sedel na pragu domače hiše, je lahko ves dan opazoval dogajanje okoli sebe, toliko zanimivega je zaznalo njegovo oko. Kot pravi, je opazovanje ključno tudi pri likovni ustvarjalnosti, da se njegove misli osredotočijo na dejanje in da lahko izrazi svojo idejo. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan z lesom. Ko v roke prime kos lesa, včasih ne ve, kaj bo nastalo iz njega. Prisluhne letnicam, grčam, barvam in jim dovoli, da ga razveselijo s skledo, z žlico ali z umetniškim delom, v katerem lahko vsak opazovalec prepozna svoje sporočilo.

Marica Lesjak iz Laškega pri enaindevetdesetih letih še vedno premore veliko delovno vnemo. Ustvarja izjemne umetnine, ki jih poznajo ljudje daleč naokrog. Pri sebi ima ves čas material za izdelovanje papirnatih rož. Je namreč certificirana »kranceljpinterica«. Z veščinami izdelovanja papirnatih rož je postala prva Laščanka, ki je prejela priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja na mlajše rodove. Vpisna je tudi v register žive kulturne dediščine. Pred dnevi je pridobila še naziv priznana rokodelka za rokodelsko panogo izdelovanja cetja iz papirja in drugih gradiv, ki ji ga je podelila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra. 

V majhnem kraju Liboje, ki so še pred stoletjem veljale za rudarsko in industrijsko naselje, ima godbeništvo dolgoletno tradicijo. Z njim je še danes povezana skoraj vsaka tamkajšnja družna. Libojski godbeniki s svojimi nastopi že 90 let spremljajo najrazličnejše dogodke in slavja v Savinjski dolini, vsako leto poskrbijo tudi za tradicionalno prvomajsko budnico in novoletni koncert. Cenjeni niso le na domačih odrih. Na tekmovanjih so za svoje uspehe osvojili že veliko priznanj, prav tako radi gostujejo po vsej državi in tudi tujini. Tudi ob letošnji častitljivi 90-letnici društva godbeniki pripravljajo nekaj posebnega. Svojo obletnico bodo najprej obeležili z izdajo obsežne knjige o prehojeni poti, na zadnji novembrski dan pa bodo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili vizualno in glasbeno koncertno poslastico.

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.