V Žički kartuziji bodo nocoj odprli razstavo umetniških del udeležencev Likovne kolonije na Trebniku v Slovenskih Konjicah. Gostujoči umetniki, Janja Kosi, Valerie Wolf Gang, Tejka Pezdirc, Nina Koželj, Gašper Capuder in Nik Erik Neubauer, so prve oktobrske dni ustvarjali v slikovitem okolju dvorca Trebnik pod Konjiški goro.

Pesnik in pisatelj Marjan Kukovec, ki je vrsto let živel v Preboldu, zdaj pa živi in dela v Žalcu, je letos postregel še z enim zanimivim knjižnim delom. Gre za domišljijsko zgodbo, hribovsko pesnitev Hom, ki govori o istoimenskem savinjskem očaku. Knjiga je bila doslej predstavljena pred planinsko kočo na Homu, na prireditvi pod šotorom v okviru Šempaufesta v Latkovi vasi pri Preboldu in v Občinski knjižnici Prebold, kjer je avtor prebral tudi nekaj odlomkov iz nje.

»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)  

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so se pretekli teden na spominski slovesnosti poklonili pokojnemu igralcu in nekdanjemu upravniku celjskega gledališča Borutu Alujeviču – Luju. Umrl je junija letos v 83. letu. V svoji karieri je odigral več kot 80 vlog, pripomogel je tudi k nastanku festivala Dnevi komedije, ki je izjemno pomemben gledališki dogodek za knežje mesto in celotno Slovenijo.

Nostalgično vzdušje, polno lepih doživetij, spominov na stare dobre čase, prijetnega in sproščenega druženja ter kulinaričnega razvajanja je v soboto popoldne preplavilo staro mestno jedro Laškega. »Guštna« prizorišča so bila polna bogatega dogajanja za vse generacije in okuse. Za dobro počutje je bilo na letošnjem festivalu Guštfest še posebej poskrbljeno, saj je rdečo nit prireditve predstavljalo 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustilo velik pečat v kraju in njegovih prebivalcih. Odkritje zdravilne termalne vode je namreč pomembno začrtalo smer razvoja Laškega.

Zavod Celeia Celje s partnerji danes pripravlja 4. festival Rol.Ce & Vin.Ce. Obiskovalci bodo lahko poizkusili znamenito čokoladno celjsko rolco in vina vinarjev iz okolice Celja ter vinorodnega okoliša Štajerska.

V središču Celja bo danes dopoldne prireditev Pozdrav ptic miru, ki jo pripravlja OŠ Lava Celje. Vsako leto učenci omenjene šole oblikujejo osrednjo temo, ki jo v nadaljevanju raziskujejo vsak na svoj način. Letos je tema: V miru so združene: sanje, ljubezen, znanje, svoboda, pravičnost in poštenost. Prav tako učenci oblikujejo poslanico miru, ki jo širijo med ljudi na javnem dogodku, v mestnem središču. Letošnja poslanica: S sočutjem in znanjem ustvarjamo prijazno, pokončno in trajnostno naravnano družbo, ki bo gradila MIRno prihodnost za vse generacije. (SŠol,Foto: Arhiv NT/SHERPA)

V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so minuli konec tedna odprli kiparsko razstavo Ilije Kelavića z naslovom Najmočnejše orožje. Gre za njegovo sedmo samostojno razstavo, ki bo na ogled do 27. septembra.

V Domu sv. Jožef v Celju je bila včeraj predstavitev knjige gledališke in filmske igralke Milade Kalezić. Slednja je z velikim delom svoje kariere zaznamovala knežje mesto, saj je bila zaposlena tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Kalezićeva je bila prejemnica Borštnikovega prstana. V tem času po Sloveniji predstavlja svojo knjigo oziroma duhovno avtobiografijo Vsa moja resnica je v njem. V knjigi opisuje svoje duhovno prebujenje in stik z Bogom, ki ga je našla po večletnem iskanju pristne vere. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)  

Zgodovinsko društvo Celje je na Guštovi mestni plaži ob Savinjskem nabrežju predstavilo prvo številko 31. letnika revije Zgodovina za vse. »Ta številka je ena redkih, ki ni tematska, in prinaša raznolike teme,« je povedal urednik revije dr. Borut Batagelj. Kot je še dodal, je revija namenjena zgodovini »od spodaj«, torej zgodbam običajnih ljudi in njihovim življenjem.

  Občina Rogaška Slatina bo za tamkajšnji mladinski center zagotovila nove prostore v spodnjem nadstropju kulturnega centra. Prostor z novim odrom za nastopajoče bo omogočil izvedbo različnih kulturnih in glasbenih dogodkov, na voljo bo tudi prostor za kulinarično ponudbo.  

Na Rifnik v občini Šentjur so se spet vrnili Kelti in obiskovalcem sobotne prireditve razkrili, kako so pred davnimi tisočletji živeli, kako so lovili, kaj so jedli, kaj so izdelovali in s čim so si zapolnili svoj prosti čas.  

Letošnji Pikin festival, največji slovenski dogodek za otroke in družine pri nas, bo imel slogan Na zeleno barvam svet. Obiskovalce bo osveščal o nujni skrbi za okolje, smotrni rabi in ponovni uporabi različnih izdelkov, trajnostno naravnanih ukrepih in sobivanju z naravo. Mlajši obiskovalci se najbolj veselijo druženja s simpatično in nagajivo Piko Nogavičko, ki jo bo tudi letos upodobila Ema Kač. Pravi, da je Pika zanjo navdihujoč lik, ker ostaja zvesta sebi in nas opominja, kako pomembno je ohranjati otroško radovednost in veselje do življenja.

Letošnja Veronikina nagrada, ki jo podeljujeta Hiša kulture Celje in Mestna občina Celje, je šla v roke Denisu Škofiču za pesniško zbirko Tuskulum. Malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem je dobil Timotej Kristijan Kovač za pesem Ko sem potrkal, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje slovenskega jezika pa je pripadel Borisu A. Novaku. S tem se je zaključil Veronikin teden poezije, sicer eden najpomembnejših kulturnih projektov v knežjem mestu.  

Baročni dvorec Novo Celje pri Žalcu je te dni ponovno svojevrsten slikarski atelje. Pri organizaciji Likovne kolonije Zeleno zlato so se v Žalcu tudi letos povezali zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT), likovna sekcija KUD in območna izpostava javnega sklada. Kolonija, ki se je udeležuje približno petdeset ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, se bo v petek končala z razstavo del. V pritličju dvorca Novo Celje bo na ogled do 8. septembra.

Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljubezni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesne Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem.

Celje gosti mednarodno uveljavljen festival stare glasbe Seviqc. Včeraj je bil dogodek OperAria namenjen otrokom in družinam. Najmlajši so se lahko prvič srečali z opero in pri predstavi tudi sodelovali. Jutri se festivalsko dogajanje nadaljuje v Kavarni in slaščičarni Miško Knjižko ter v Stari grofiji. (SŠol, Foto: Robi Valenti)  

Letos mineva 270 let od posvetitve Marijine cerkve na Sladki Gori v občini Šmarje pri Jelšah. Omenjeni jubilej je bil povod za pripravo knjige o kraju in tamkajšnjem spomeniku državnega pomena. Avtorica dela, umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker, je pojasnila, da doslej ni bilo na voljo primerne publikacije, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsa zgodovina in predzgodovina te baročne cerkve, razumljivi za širok krog bralcev.

»Osnovna človekova potreba je, da izrazi sebe, svoj notranji svet, prepreden z osebnimi oziroma intimnimi občutji in razmišljanji. Vsak najde svoj način izražanja,« je prepričan Celjan Đorđe Dimitrijević, ki je svoj izrazni kanal prepoznal v risanju in slikanju. »Spomnim se, kako sem že kot otrok z navdušenjem opazoval okolico in zanimive podrobnosti natančno prenašal v risbo. Začutil sem, da me to najbolj osrečuje in izpopolnjuje. In danes vem, da je to moja pot.« Ni se vpisal na akademijo za likovno umetnost, študiral je biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ves čas pa je na različne načine izpopolnjeval znanje in veščine risanja in slikanja ter v sebi vztrajno negoval vizijo, da bo nekoč odprl svoj atelje, v katerem bo tovrstno znanje prenašal na druge. Lani si je željo izpolnil, odprl je Atelje Ayin, prvi klasični atelje realizma v Celju.

Ko človek presedla z gradbeništva, ki danes velja za zelo donosen posel, in z izdelovanja unikatnih in priljubljenih jadrnic, na umetnost, potem je jasno, da je slednja del njegovega poslanstva. Čeprav z umetnostjo danes na žalost ne moreš preživeti tako, kot bi si želel, pravi Ciril Hočevar. Njegovi kiparski izdelki so vrhunski, iz njih je mogoče razbrati izjemne zgodbe o ljudeh, zgodovini in ljubezni do kiparstva, ki jo Hočevar premore v veliki meri. Je priznan slovenski kipar in tudi prejemnik številnih priznanj ter plakete Janka Kača, ki jo Občina Prebold podeljuje za dolgoletno in prizadevno udejstvovanje na kulturnem področju. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)