Ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev, 18. maju, so v nemškem mestu Singen, s katerim je Celje pobrateno že 35 let, odprli 6. Singensko galerijo na prostem. Razstava obsega 29 slik in je največja doslej, tudi zavoljo celjskega pridiha, saj je svoja umetniška dela poleg singenskih umetnikov razstavilo tudi deset celjskih ustvarjalcev - Jure Cvitan, Matej Čepin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač, Keiko Miyazaki, Ervin Potočnik, Mojca Senegačnik, Iva Tratnik, Manja Vadla in Dalibor Bori Zupančič.

Televizija Celje je letos ob 30-letnici delovanja dobitnica bronastega celjskega grba - za uspešen razvoj in dosežke na področju televizijske produkcije, celovito in objektivno obveščanje prebivalcev Celja in vlogo v lokalnem medijskem prostoru. Na Televiziji Celje si vseskozi prizadevajo, da so kljub zahtevnim ekonomskim razmeram v stiku s programskimi in tehnološkimi smernicami televizijske produkcije, zato veliko vlagajo v razvoj. Skoraj celoten razvoj tega medija je spremljal Uroš Kranjc.

Je prepoznavna sodobna ilustratorka, znana predvsem po številnih likovnih stvaritvah za otroke. Mlade bralce nagovarja s prisrčnimi in preprostimi motivi. Ilustrirala je več kot 80 knjižnih del, s svojimi ilustracijami se je predstavila na več kot 20 samostojnih in številnih skupinskih razstavah, trikrat se je udeležila slovenskega bienala ilustracije. To je le nekaj razlogov, da je Mestna občina Velenje Urški Stropnik Šonc podelila naziv kulturne ambasadorke. Mama treh fantov je po izobrazbi likovna pedagoginja, ki se s sabo najraje pogovori med tekom v gozdu. Je topla sogovornica, a tudi igriva, kot njene ilustracije.

Zgodovinski arhiv Celje trenutno hrani več kot 9 kilometrov arhivskega gradiva, ki je razporejeno v 1.765 fondov in zbirk. Na njegovih policah najdemo raznovrstne listine, rokopise, načrte, zemljevide, fotografije, razglednice, posnetke in tudi drugo arhivsko gradivo. Ne čudi torej, da mu lahko rečemo kar Hiša pisanih spominov, ki v sebi skriva in razkriva mnogo več, kot se zdi na prvi pogled.

Umetniška dela Celjanke Mojce Senegačnik kličejo po vprašanjih in razpravah. Akademska slikarka, znana tudi pod vzdevkom MamaF, skozi svoja dela izraža vse, kar v nekem trenutku čuti. Zanimajo jo odnosi, mesto posameznika v družbi, položaj in opolnomočenje žensk ter vrednotenje dela, kamor spada tudi umetnost. Rada se poigrava z mešanimi likovnimi tehnikami, njena dela obračajo številne poglede in odpirajo vprašanja. To je tudi njen cilj. Želi si, da bi vsi bili bolj radovedni in kritični.

29. april mimo Maje Bubik Polovšek zagotovo ne spolzi nevidno. Gre za dan, ko obeležujemo svetovni dan plesa, in njemu je Maja predana že vse življenje. Po izobrazbi je socialna pedagoginja in opravlja delo svetovalne delavke v OŠ Petrovče, po duši pa je ob plesu še velika ljubiteljica glasbe in besed. »Rada delam z otroki in imam nasploh rada ljudi ter tudi knjige, živali, petje in sladkarije. Najraje na svetu imam svojo družino. Zelo rada govorim, se pogovarjam, še raje poslušam druge,« pravi zgovorna in simpatična prejemnica Savinove plakete, ki jo Občina Žalec podeljuje za vidne kulturne dosežke.  

Dekleta so na glavah nosila venčke, spletene iz pisanega pomladnega cvetja, v rokah pa košarice s šopki. Fantje s pastirskimi klobuki so s piščalmi in z rogovi, izdelanimi iz lesa oziroma lubja, glasno naznanjali prihod Zelenega Jurija. Na čelu sprevoda je bil Zeleni Jurij, odet v bršljanove vejice oziroma liste ter v bukovino. Tako opravljeni so se dekleta in fantje ob prepevanju otroških in pastirskih pesmi sprehodili po laških ulicah in klicali pomlad. V Laškem ta običaj ohranjajo že 35 let. Dogodek tradicionalno pripravijo učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Laško v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Občine Laško Možnar.

Na prvi pomladni dan, ki ni skoparil s soncem in toploto, sva klepetala v domačih Slovenskih Konjicah, kjer se te dni predstavlja s samostojno slikarsko razstavo Odstrti prekat. »Razstava je za ustvarjalca posebno, na nek način intimno doživetje, saj v svojih likovnih delih odstiraš tudi sebe,« pravi 24-letni Domen Hitrec, akademski slikar, ki je za svoje diplomsko delo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani prejel študentsko Prešernovo nagrado. Bolj kot z besedami, ki jih med pogovorom niza počasi, umirjeno in premišljeno, mlad umetnik pripoveduje s svojim toplim in pronicljivim pogledom. Kot da z njim odstira pot v bolj sočuten in plemenit svet.

Dramska skupina Kulturnega društva Andraž nad Polzelo je konec tedna premierno uprizorila komedijo Modri encijan. V njej je združilo moči 12 domačinov pod režijskim vodstvom Sonje Zajc. Po premieri in ponovitvi bodo predstavo ponovili še to nedeljo ob 15. uri v domači dvorani v Andražu nad Polzelo.

Do 11. maja je v Galeriji Velenje na ogled razstava Zlati nemir (Gold Rush-a lucid daydream) avtorja Petra Giodanija. Serijo fotografij gledalca popelje na intimno potovanje skozi svet sanj, minljivosti in estetskega doživetja, osredotočenega na uporabo svetleče folije kot glavnega simbola.

V začetku aprila sta svoja vrata znova odprla Muzej na prostem Rogatec in tamkajšnji Dvorec Strmol. Medtem ko so obiskovalci omenjeni muzej že lani lahko odkrivali s pomočjo avdio vodnikov, je na tak način v letošnji sezoni možno odkrivati tudi dvorec, in to kar v osmih jezikih. Gostje lahko zanimive vsebine o življenju v preteklosti, rokodelstvu in starih obrteh, spoznavajo tudi s pomočjo pametnih očal in druge sodobne tehnologije.  

Z glasbo je vse lažje, se strinjajo člani glasbene skupine Dominik, ki je nastala leta 1989 v sklopu mladinske veroučne skupine pod okriljem patrov dominikancev. »Okrog patra Vančija Arzenška se nas je zbrala skupina mladih nadebudnežev. Želja po novih spoznanjih in ljubezen do glasbe sta sprožili verižni odziv, ki vztraja do današnjih dni,« pravi vodja Boštjan Čuvan, ki ob soprogi Janji v skupini deluje že vse od njenega začetka.

Knjižnica Solčava, ki je ena od enot Osrednje knjižnice Mozirje, je dobila nove prostore. Doslej je domovala v prvem nadstropju Osnovne šole Solčava. Po novem jo boste našli v prvem nadstropju novega prizidka med osnovno šolo in telovadnico.

Žani Luisa, hči ene naših najuspešnejših modnih oblikovalk Maje Štamol Droljc, je s predstavitvijo svoje prve samostojne mini kolekcije, kratko in jedrnato poimenovane Moja pot, znova dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Simpatična 14-letnica, ki obiskuje 9. razred Waldorfske šole Savinja v Žalcu, je že od malega kazala ljubezen do ustvarjanja, skozi leta so pod njenimi spretnimi prstki nastali že številni imenitni kosi nakita, zdaj pa je naredila še korak več k svoji veliki želji – postati modna kreatorka.

Velikonočni ogenj sodi med zunanje simbole velike noči. Običaj ohranjajo po številnih župnijah. Med njimi tudi na Polzeli in Andražu, kjer ogenj prižgejo in blagoslovijo na veliko soboto zgodaj zjutraj. Na Polzeli je to storil župnik Urban Lesjak, v Andražu Sandi Koren.

Celjanko Katjo Kovše zanimajo raznovrstna likovna področja, zato se v umetniškem pogledu največkrat opiše kot vsestranska. Mladi ustvarjalki in likovni pedagoginji je poleg stripa najbližje slikarstvo, v zadnjem obdobju se veliko ukvarja z mešanimi tehnikami. Navdih za ustvarjanje najde v svojem življenju in naravi. Ker bo kmalu postala mama, njeni najnovejši pasični stripi skozi humor naslavljajo tudi to tematiko.

Festival Pivo in cvetje Laško bo letos za dan daljši. Takšna je bila namreč po navedbah organizatorjev želja obiskovalcev. Ti bodo lahko med 11. in 14. julijem med drugim prisluhnili skupno osemnajstim koncertom na dveh odrih, si ogledali etnografski program in uživali v kreativni kulinariki.

Luški komik je v zadnjih letih postal eden najbolj prepoznavnih obrazov in glasov v Sloveniji. Vidimo ga lahko na marsikaterem slovenskem odru in tudi na televiziji ter slišimo v podcastu Fejmiči, ki si ga deli z Žanom Papičem. Nekatere zgodbe Gašperja Berganta so že skoraj ponarodele, sošolke Sandre se še vedno spominja tudi nekdanji predsednik republike, ki ga je Gašper pred leti »spekel« na žaru.

Na Vranskem so si že vrsto let želeli, da bi v Schwentnerjevi rojstno hiši gostili prejemnike nagrade, ki se imenuje po tem prvem slovenskem sodobnem založniku Lavoslavu Schwentnerju. Sedaj jim je to končno uspelo.

Danes je gregorjevo, dan, ko se se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. Nanj je vezanih tudi mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. Eden od teh je spuščanje gregorčkov (raznih predmetov, v katerih je sveča) v vodo. Gregorčki tako napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Običaj izvira z Gorenjske, obujajo in ohranjajo ga tudi marsikje na Celjskem.