»To so bili najlepši časi v moji mladosti,« je pred časom bralec komentiral prispevek Novega tednika o tem, da so v Šentjurju porušili klub B-52, saj so tam predvidena stanovanja. Ste tudi vi nekoč ob koncih tedna »žurali« v diskotekah Casablanca, Jungle, Evergreen, Tarantela in še kje? Prostori, kjer so ljudje nekoč preplesali noč, danes samevajo ali dobivajo nove vsebine, mi pa smo poiskali ljudi, ki so nekoč soustvarjali utrip diskotek na Celjskem. Eden od njih je Sandi Križanič iz Maribora, ki je kar šest let kot didžej skrbel za glasbo v znani celjski diskoteki Casablanca.    

Minuli torek so v Rogaški Slatini obeležili 20 let delovanja Anine galerije in 10 let delovanja mestne galerije v tamkajšnjem kulturnem centru. V obeh razstavnih prostorih se vsako leto zvrsti približno 50 razstav del ljubiteljskih in profesionalnih ustvarjalcev.

Znan je prejemnik zlatnika poezije, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005. Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejme Boris A. Novak, literat, teoretik, prevajalec, profesor, akademik in Prešernov nagrajenec za življenjsko delo. Prejemnika je letos izbral slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki ga je k sodelovanju povabila Hiša kulture Celje. (SŠol, foto: Tihomir Pinter)

Letošnji sedmi september bo praznični dan. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo upihnil 10. svečko. Deset let mineva od prvega predizbora tega edinstvenega projekta v Sloveniji, ki spodbuja in slavi slovensko pesem ter odpira vrata mladim pevskim in glasbenim talentom. V vseh letih je na ta oder stopilo že več tisoč mladih pevcev.

S tradicionalno parado starodobnikov, pihalnih godb in mažoret ter s festivalom plehmuzik se je včeraj v Laškem končal 59. festival Pivo in cvetje. Štiridnevno dogajanje je privabilo okoli 37 tisoč obiskovalcev, kar je manj kot lani. Gre za pričakovano znižanje, ki so ga organizatorji predvideli na račun vstopnine, a ta ni edini razlog. »Veliko ljubiteljev festivala Pivo in cvetje je tudi ljubiteljev športa in letos je bilo veliko priložnosti za udeležbo na športnih prireditvah naših nogometašev, odbojkarjev, rokometašev, ki so prav tako zahtevale znaten družinski finančni vložek,« pojasnjujejo organizatorji.  

Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem.

Laško bo v prihodnjih dneh utripalo s festivalom Pivo in cvetje. Uvod v štiridnevno dogajanje bo današnja tradicionalna prireditev Dan Laščanov. Občinsko dvorišče bo gostilo vse Laščane, tudi tiste, ki jih je življenjska pot odpeljala iz kraja. Skupaj bodo obujali spomine, klepetali, odkrivali stare in nove obraze in se zabavali.

V dvorcu Novo Celje so konec junija odprli obsežno dokumentarno-umetniško razstavo, ki prikazuje bogato zgodovino samega dvorca. Gre za zgodovinski pregled baročnega dvorca od njegovih bleščečih plemiških časov, arhitekture, opreme in družinskih zgodb lastnikov do obdobja, ko je desetletja služil kot bolnišnična stavba. Razstava, ki dvorec postavlja v širši kulturno-zgodovinski okvir, je prepletena s sodobnimi likovnimi intervencijami in zastavlja vprašanje, na kakšen način prinašamo preteklost v sedanjost in kako prihodnost plemenititi z izkušnjo preteklosti. Na ogled bo vse do 13. oktobra.

Medtem ko se je na zadnji junijski petek vročina v dolini iz ure v uro stopnjevala, je bil obisk slikovite Zgornje Savinjske doline s prijetno svežino odlična izbira. Iz Luč sva se s fotografom Nikom približno pet kilometrov vzpenjala po ozki cesti do Podveže na 800 metrih nadmorske višine, od koder se razteza čudovit razgled. Na ekološki kmetiji Koklej naju je prijazno sprejel zgovoren Jože Kaker, zbiralec starih predmetov in objektov, ki pripovedujejo zanimive zgodbe o življenju in delu naših prednikov na podeželju. Posebnost pozornost zbujajo lesene kašče, stare od 160 do 270 let, ki jih je v propadajočem stanju odkupil od okoliških kmetov, jih prenovil, ponovno postavil ter jim vdahnil novo življenje. V dveh kaščah je uredil turistična apartmaja, ki sta opremljena v starinskem slogu z obnovljenim pohištvom, v drugih kaščah hrani starine. Z veseljem jih pokaže obiskovalcem oziroma turistom, ki prihajajo v ta kotiček neokrnjene narave dopustovat z vseh koncev sveta. A ima Jožetova zgodba tudi grenak priokus.

  21. Festival Pranger, festival kritike, prevoda in branja poezije, ki se je minuli torek začel v Ljubljani, se bo ta četrtek preselil v Rogaško Slatino. Trije kritiki Luka Benedičič, Jelka Kernev Štrajn in Silvija Žnidar bodo tokrat obravnavali dela avtorjev Lare Božak, Miljane Cunta, Nine Dragičević, Tonje Jelen, Vesne Liponik, Ane Pepelnik, Primoža Reparja, Denisa Škofiča in Matjaža Zorca.  

Znani so nominiranci pesniške nagrade Fanny Haussmann za letošnje leto. V tem letu je na razpis prispelo kar 63 pesniških ciklusov, 20 več kot prejšnje leto. Tako dober odziv potrjuje, da je pesniška nagrada v sedmih letih postala nacionalno prepoznavna in pomembna v pesniških krogih, pravijo v žalskem Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT). Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije.

V okviru Poletja v Celju bo vsako soboto in nedeljo v juliju in avgustu mogoče doživeti avtentični prikaz srednjeveškega grajskega življenja. (Foto: Robi Valenti)

  Pridih morja je letošnje poletje mogoče čutiti tudi na Celjskem. V galeriji Železarskega muzeja Štore bo do 10. septembra na ogled razstava fotografskih del Bojana Koštomaja z naslovom Celjan na morjih sveta.  

Kresna noč je poletni ljudski praznik, ki izvira iz poganskih časov in so ga predniki obeleževali tudi s kurjenjem kresov. Tako so častili sonce in izrekli dobrodošlico poletju. Ponekod po Sloveniji, tudi v Velenju, ta praznik častijo še danes. Člani Kluba vodnih športov Velenje so tudi letos na prvi poletni večer poskrbeli, da so na gladini Velenjskega jezera gorele lučke. Dogodek je bil podobno kot minula leta dobrodelno obarvan.

Le nekaj skromnih minut vožnje iz vasi Vitanje nasmejan in zgovoren Pavel Skaza v svoji goslarski delavnici že 24 let popravlja in izdeluje godala. Ob vstopu v njegov goslarski kotiček so na stenah majhnega ateljeja pred delavnico na ogled številne violine različnih barv in oblik. Najdemo vse – od starejših do preprostih in zapletenih. Vidimo tudi viole in celo kakšen violončelo, ki še čaka na popravilo. Atelje je pravi mali muzej godal in prodajalna hkrati, ki vodi do delavnice, kjer mojster Skaza preživi največ časa. Tam ga lahko občudujemo med delom in vidimo godala v različnih fazah izdelave in popravila. Zelo rad govori o izdelavi godal in svoje bogato znanje z žarom v očeh deli z vsemi, ki si to želijo – čeprav ironično, sam na godala ne igra.

Velenje je gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je tudi letos postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in letos prvič s kantavtorsko glasbo. Predstavili so jih priznani slovenski in tuji književniki, prevajalci ter mednarodno uveljavljeni predstavniki novejše poezije, književnosti in jezika. Na Lirikonfestu se je v minulih 23 letih predstavilo že več kot tisoč uveljavljenih evropskih in drugih književnih ustvarjalcev. In kdo so letošnji dobitniki prestižnih književnih nagrad?

V Mariboru se je sinoči s podelitvijo nagrad sklenil 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Praznih rok se z Borštnikovega srečanja niso vrnili niti celjski ustvarjalci. Nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo je namreč žirija dodelila Živi Bizovičar in Niku Žnidaršiču za predstavo Juriš po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha v produkciji SLG Celje.

Danes zvečer bo poletna muzejska noč, največja promocijska akcija slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov, ki pripravljajo programe s področja kulturne dediščine. Muzeji in galerije na tem zdaj že tradicionalnem dogodku vsako leto do polnoči odprejo vrata za brezplačen obisk ter ob tej priložnosti pripravijo še spremljevalni program. Zanimiva vodstva po razstavah, delavnice, predstavitve, pogovori se obetajo tudi na Celjskem.  

V soboto so se začeli Vranski poletni večeri 2024 – oživimo kulturno dediščino. Na prvem koncertu, ki je bil v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem, se je predstavil Kvartet violončel Cédez.