Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti.

V Celju se je 18. oktobra začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo lahko oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera.

»Sakralni spomeniki na Zreškem so zgledno vzdrževani in obnovljeni, kar pomeni, da ima lokalna skupnost spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« je ob predstavitvi knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostnozgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah poudarila njena avtorica, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez. V njej je na razumljiv in zanimiv način predstavila zgodovino cerkva na tem območju vse od njihovega nastanka do danes. Knjigo, ki jo je oblikoval Dejan Brence, prav tako bogatijo številne fotografije. Nekatere med njimi so objavljene prvič.

Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega elementa naše kulturne dediščine in tudi širšega področja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unikatne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam.

Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem ljubiteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem občinskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi ljubiteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Predvsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. V oči pa bode dejstvo, da občina poudarja, da naj bi bilo v zadnjih 20 letih na področju sestave komisij in deljenja denarja kar nekaj domnevnih neskladij z zakonodajo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Franca Uratnika sva s fotografom obiskala dan po tem, ko je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Polzela prejel naziv častnega občana. Med snemanjem pogovora mu je telefon zazvonil več kot desetkrat. Klicali so ga stari znanci in prijatelji, ravnateljice osnovnih šol in vrtcev, številni kulturniki, nekdanji sodelavci in člani društev, v katera je vključen. Vsi zapovrstjo so vedno nasmejanemu 80-letnemu gledališčniku, gobarju, organizatorju številnih dogodkov in mehaniku izrazili globoko spoštovanje ob prejemu tega častitljivega naziva. Franc Uratnik namreč kljub svojim letom še vedno neomajno predano sodeluje na več področjih. Ob njegovi rami je vedno žena Marta, ki je tudi tokrat s solzami v očeh poslušala pomenljive besede, ki so mu jih ob čestitkah namenili krajani iz Savinjske doline.

Da stara pisma s poštnim žigom razkrivajo mnogo več, kot je videti na prvi pogled, že vrsto let poudarja znan žalski filatelist Veni Ferant. Z zbiranjem pisem, dopisnic in razglednic z žigom Žalca košček za koščkom odkriva delčke bogate zgodovine doline zelenega zlata. Do zdaj je izdelal in predstavil že več kot sto plakatov z različnimi zgodbami o Žalcu. »Tako na enem mestu zberem veliko zanimivih podatkov, ki so sicer razpršeni po različnih virih. Večina gradiva je iz moje lastne zbirke,« je poudaril Ferant, ki je tudi predsednik žalskega filatelističnega društva. Na zadnji razstavi v žalski knjižnici, ki je nadaljevanje ciklusa razstave Po sledeh zaprašenih žalskih pisem, je tako s pomočjo poštnih pošiljk med drugim razkril tudi, kako se je v Žalcu začela pot hmeljarstva. 

  Arhivski svetnik v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich je prejemnik Aškerčevega priznanja, ene od osrednjih stanovskih nagrad, ki jo Arhivsko društvo Slovenije podeljuje za arhivsko dejavnost v državi.  

Bilo je oblačno in deževno dopoldne, ko sva se dobili na kavici v konjiškem starem mestnem jedru. Ker se osebno poznava, sem vedela, da bo s svojo toplo, nežno in radostno energijo pričarala sončno vzdušje. S seboj je prinesla zvočno kartico s posnetima samospevoma dveh pesmi Ivana Minattija v njeni vokalni interpretaciji in ob spremljavi pianistke Neje Skrbiš. »Blizu mi je njegova senzibilna in čustvena poezija, zato je to svojevrsten poklon vsestranskemu literarnemu ustvarjalcu in konjiškemu častnemu občanu, ki se je pred natanko stotimi leti rodil v Slovenskih Konjicah,« je pojasnila magistrica glasbene pedagogike, profesorica petja, sopranistka, raziskovalka pevske literature in prostovoljka, ki kljub božanskemu glasu ni nikoli razmišljala, da bi stopila na oder kot pevka popularne glasbe, a posluša in spoštuje vse glasbene zvrsti. »Uživam tako ob zvokih Avsenikov kot tudi legendarne Metallice. A najbolj prijetno me glasba poboža v naravi, slišim jo v šelestenju, žuborenju, žvrgolenju ...«

Pretekla sobota je minila v znamenju umetnosti tistih, ki gledajo skozi drugačne oči. Izvedli so namreč že 20. Bisere Savinje, srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev, kjer se je predstavilo 17 literatov, in 20. obletnico Združenja prijateljev slepih Slovenije. Ob tej priložnosti je svojo novo pesniško zbirko Skale na vlado predstavil Vlado Skale, pesnik, skladatelj, glasbenik in glasbeni pedagog, ki se je v delu poigral z desetimi preludiji, ki so poleg pesniške zbirke izšli tudi na zgoščenki. Delo je izšlo s pomočjo Združenja prijateljev slepih Slovenije in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Dogajanje so med drugim posvetili tudi mednarodnemu dnevu bele palice, ki ga obeležujemo 15. oktobra.

Kajuhov dom se po mesecih začasne rabe za nekaj časa poslavlja. V njem bo namreč prihodnje leto začel nastajati Dom - sodoben in urejen center ustvarjalnih skupnosti, kjer se srečujejo lokalna skupnost, kultura in sodobne ustvarjalne prakse. (SŠol, foto: Peter Ocvirk)

V času hitrega tehnološkega napredka in digitalizacije sploh še znamo pisati z roko? Da bi negovali tradicijo ročnega pisanja, se je v Slovenskih Konjicah pred dvema desetletjema porodila zamisel o Festivalu lepopisja, na katerem osnovnošolce spodbujajo k izdelavi lepopisnih izdelkov z globljo sporočilno vrednostjo, napisanih z roko. Odziv mladih se iz leta v leto povečuje.

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Letos namreč mineva 190 let od njegovega rojstva. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Stepišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in vabijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica.

Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obiskovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. 

Žalec bo danes utripal v ritmu 8. Savinjskega oktoberfesta in hmeljarskega likofa ter potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije.