Pretekla sobota je minila v znamenju umetnosti tistih, ki gledajo skozi drugačne oči. Izvedli so namreč že 20. Bisere Savinje, srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev, kjer se je predstavilo 17 literatov, in 20. obletnico Združenja prijateljev slepih Slovenije. Ob tej priložnosti je svojo novo pesniško zbirko Skale na vlado predstavil Vlado Skale, pesnik, skladatelj, glasbenik in glasbeni pedagog, ki se je v delu poigral z desetimi preludiji, ki so poleg pesniške zbirke izšli tudi na zgoščenki. Delo je izšlo s pomočjo Združenja prijateljev slepih Slovenije in Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Dogajanje so med drugim posvetili tudi mednarodnemu dnevu bele palice, ki ga obeležujemo 15. oktobra.

Kajuhov dom se po mesecih začasne rabe za nekaj časa poslavlja. V njem bo namreč prihodnje leto začel nastajati Dom - sodoben in urejen center ustvarjalnih skupnosti, kjer se srečujejo lokalna skupnost, kultura in sodobne ustvarjalne prakse. (SŠol, foto: Peter Ocvirk)

V času hitrega tehnološkega napredka in digitalizacije sploh še znamo pisati z roko? Da bi negovali tradicijo ročnega pisanja, se je v Slovenskih Konjicah pred dvema desetletjema porodila zamisel o Festivalu lepopisja, na katerem osnovnošolce spodbujajo k izdelavi lepopisnih izdelkov z globljo sporočilno vrednostjo, napisanih z roko. Odziv mladih se iz leta v leto povečuje.

V Občini Vojnik že nekaj let obujajo spomin na delo in pomen znamenitih Vojničanov. Tokrat želijo ljudem še bolj približati prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika. Letos namreč mineva 190 let od njegovega rojstva. Ob jubileju je Občina Vojnik v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije slovesno odkrila spominsko obeležje na pročelju Knjižnice Vojnik ter odprla potujočo razstavo o Lovru Stepišniku. Postavila je tudi tri knjigobežnice. Te stojijo in vabijo k izposoji knjig pri Podružnični osnovni šoli Socka, v trgu Nove Cerkve ter nasproti vojniške knjižnice. Na gozdni učni poti Modrijanov je tudi gozdna knjižnica.

Okolica žalske fontane piva je bila tudi letos polna obiskovalcev Savinjskega Oktoberfesta. Žalec je tako ponovno potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije. Kot je že v navadi, se je dogodek začel s Hmeljarskim likofom, etnološko prireditvijo Združenja hmeljarjev Slovenije, nadaljeval pa z zabijanjem pipe v lesen pivski sod. Pivo so organizatorji razdelili tudi med najbolj žejne obiskovalce prireditve. 

Žalec bo danes utripal v ritmu 8. Savinjskega oktoberfesta in hmeljarskega likofa ter potrdil sloves hmeljarskega in pivovarskega središča Slovenije.

V Žički kartuziji bodo nocoj odprli razstavo umetniških del udeležencev Likovne kolonije na Trebniku v Slovenskih Konjicah. Gostujoči umetniki, Janja Kosi, Valerie Wolf Gang, Tejka Pezdirc, Nina Koželj, Gašper Capuder in Nik Erik Neubauer, so prve oktobrske dni ustvarjali v slikovitem okolju dvorca Trebnik pod Konjiški goro.

Pesnik in pisatelj Marjan Kukovec, ki je vrsto let živel v Preboldu, zdaj pa živi in dela v Žalcu, je letos postregel še z enim zanimivim knjižnim delom. Gre za domišljijsko zgodbo, hribovsko pesnitev Hom, ki govori o istoimenskem savinjskem očaku. Knjiga je bila doslej predstavljena pred planinsko kočo na Homu, na prireditvi pod šotorom v okviru Šempaufesta v Latkovi vasi pri Preboldu in v Občinski knjižnici Prebold, kjer je avtor prebral tudi nekaj odlomkov iz nje.

»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)  

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so se pretekli teden na spominski slovesnosti poklonili pokojnemu igralcu in nekdanjemu upravniku celjskega gledališča Borutu Alujeviču – Luju. Umrl je junija letos v 83. letu. V svoji karieri je odigral več kot 80 vlog, pripomogel je tudi k nastanku festivala Dnevi komedije, ki je izjemno pomemben gledališki dogodek za knežje mesto in celotno Slovenijo.

Nostalgično vzdušje, polno lepih doživetij, spominov na stare dobre čase, prijetnega in sproščenega druženja ter kulinaričnega razvajanja je v soboto popoldne preplavilo staro mestno jedro Laškega. »Guštna« prizorišča so bila polna bogatega dogajanja za vse generacije in okuse. Za dobro počutje je bilo na letošnjem festivalu Guštfest še posebej poskrbljeno, saj je rdečo nit prireditve predstavljalo 170 let zdravilišča v Laškem, ki je skozi desetletja pustilo velik pečat v kraju in njegovih prebivalcih. Odkritje zdravilne termalne vode je namreč pomembno začrtalo smer razvoja Laškega.

Zavod Celeia Celje s partnerji danes pripravlja 4. festival Rol.Ce & Vin.Ce. Obiskovalci bodo lahko poizkusili znamenito čokoladno celjsko rolco in vina vinarjev iz okolice Celja ter vinorodnega okoliša Štajerska.

V središču Celja bo danes dopoldne prireditev Pozdrav ptic miru, ki jo pripravlja OŠ Lava Celje. Vsako leto učenci omenjene šole oblikujejo osrednjo temo, ki jo v nadaljevanju raziskujejo vsak na svoj način. Letos je tema: V miru so združene: sanje, ljubezen, znanje, svoboda, pravičnost in poštenost. Prav tako učenci oblikujejo poslanico miru, ki jo širijo med ljudi na javnem dogodku, v mestnem središču. Letošnja poslanica: S sočutjem in znanjem ustvarjamo prijazno, pokončno in trajnostno naravnano družbo, ki bo gradila MIRno prihodnost za vse generacije. (SŠol,Foto: Arhiv NT/SHERPA)

V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so minuli konec tedna odprli kiparsko razstavo Ilije Kelavića z naslovom Najmočnejše orožje. Gre za njegovo sedmo samostojno razstavo, ki bo na ogled do 27. septembra.

V Domu sv. Jožef v Celju je bila včeraj predstavitev knjige gledališke in filmske igralke Milade Kalezić. Slednja je z velikim delom svoje kariere zaznamovala knežje mesto, saj je bila zaposlena tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Kalezićeva je bila prejemnica Borštnikovega prstana. V tem času po Sloveniji predstavlja svojo knjigo oziroma duhovno avtobiografijo Vsa moja resnica je v njem. V knjigi opisuje svoje duhovno prebujenje in stik z Bogom, ki ga je našla po večletnem iskanju pristne vere. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)  

Zgodovinsko društvo Celje je na Guštovi mestni plaži ob Savinjskem nabrežju predstavilo prvo številko 31. letnika revije Zgodovina za vse. »Ta številka je ena redkih, ki ni tematska, in prinaša raznolike teme,« je povedal urednik revije dr. Borut Batagelj. Kot je še dodal, je revija namenjena zgodovini »od spodaj«, torej zgodbam običajnih ljudi in njihovim življenjem.

  Občina Rogaška Slatina bo za tamkajšnji mladinski center zagotovila nove prostore v spodnjem nadstropju kulturnega centra. Prostor z novim odrom za nastopajoče bo omogočil izvedbo različnih kulturnih in glasbenih dogodkov, na voljo bo tudi prostor za kulinarično ponudbo.  

Na Rifnik v občini Šentjur so se spet vrnili Kelti in obiskovalcem sobotne prireditve razkrili, kako so pred davnimi tisočletji živeli, kako so lovili, kaj so jedli, kaj so izdelovali in s čim so si zapolnili svoj prosti čas.  

Letošnji Pikin festival, največji slovenski dogodek za otroke in družine pri nas, bo imel slogan Na zeleno barvam svet. Obiskovalce bo osveščal o nujni skrbi za okolje, smotrni rabi in ponovni uporabi različnih izdelkov, trajnostno naravnanih ukrepih in sobivanju z naravo. Mlajši obiskovalci se najbolj veselijo druženja s simpatično in nagajivo Piko Nogavičko, ki jo bo tudi letos upodobila Ema Kač. Pravi, da je Pika zanjo navdihujoč lik, ker ostaja zvesta sebi in nas opominja, kako pomembno je ohranjati otroško radovednost in veselje do življenja.