V krajih na Konjiškem so ponosni na bogato zgodovino, zato spomin nanjo negujejo spoštljivo. Kot poudarja konjiški župan Darko Ratajc, je kulturna dediščina nadvse dragocena, saj soustvarja identiteto lokalne skupnosti. Letos bodo posvetili posebno pozornost trem pomembnim obletnicam: 860-letnici Žičke kartuzije, 100-letnici smrti velike humanitarke in spiritistke Adelme von Vay ter 70-letnici prve izdaje pesmi Huda mravljica v knjižni obliki. Napisal jo je Branko Rudolf, ki se je rodil v Slovenskih Konjicah. V celem letu se bo zvrstilo več jubilejnih dogodkov in druženj.  

 Klub prijateljev Juneževe domačije iz Rogaške Slatine je pred dnevi organiziral tradicionalno prireditev "Furež" ter tako spomnil na navade ob nekdanjem velikem kmečkem prazniku oz. kolinah.  

Lovro Zafred je profesionalni gledališki igralec, ki zadnja leta s svojim talentom in ustvarjanjem vedno glasneje opozarja nase. 28-letni Štajerec , ki je leta 2019 diplomiral iz dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), je od leta 2022 član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje. Gledamo ga lahko tudi na televizijskih zaslonih, med drugim v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Gospod profesor. 15. decembra lani je prejel tudi prestižno Severjevo nagrado za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih in tako dokazal, da je ime, ki bo trdno ovekovečeno v celjskem in slovenskem prostoru gledališke umetnosti.

Med 24. in 26. januarjem bodo Žalec že tradicionalno zavzeli zvoki tolkal. Mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest bo tokrat že 17. leto privabil obiskovalce od blizu in daleč, ki želijo uživati v glasbenotolkalnem vzdušju. Že prvi večer bo nastopila tudi Maja Keuc, ki je letos postala nova ambasadorka festivala.

»Moje flavte so preproste. Verjamem, da se moč in lepota skrivata v preprostosti – tako v življenju kot zvoku,« pravi Kristjan Jurkas, ki se je pred leti zaprl v svojo delavnico in začel izdelovati flavto iz lesa. Vendar ne kakršnokoli, ampak takšno, na katero igrajo severnoameriški Indijanci. Po številnih spodletelih poskusih mu je uspelo. Iz nje izvablja zvoke, ki božajo poslušalca. Blagodejni zven ustvarja tudi z igranjem na gonge. »Zvok je mnogo več kot glasba – je zdravilna sila, ki odpira srce in umirja duha. Preprosta harmonija nas vrača k naravi in samemu sebi. Ustvarja prostor, v katerem lahko vsak najde svojo notranjo melodijo,« doda simpatičen štiridesetletnik, ki je v osnovnošolskih letih sanjal, da bi ljudem pomagal kot fizioterapevt.

Jubilejni 10. Božični Vojnik je zaprl svoja vrata. Organizatorji so nad njegovo izvedbo navdušeni. Dogodek je med 14. decembrom in 5. januarjem privabil več kot 35 tisoč obiskovalcev. Božični Vojnik je obeležil pomembno prelomnico, saj njegovi organizatorji že desetletje združujejo tradicijo, praznično vzdušje in kulturno ustvarjalnost v enem izmed najbolj priljubljenih prazničnih dogodkov v slovenskem prostoru.

V naši regiji se je na področju kulture ogromno dogajalo, izvedeni so bili številni kakovostni projekti in prireditve. Pomembne jubileje je obeležilo tudi nekaj društev in ustanov. V knežjem mestu je sicer letos duhove buril razpis za kulturo, ki je na cedilu pustil nekatere organizacije in posameznike, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno doprinesli k razvoju mestne kulture. V Celju imamo zares bogato kulturno bero in nešteto ustvarjalnih ter pridnih ljudi, ki skrbijo, da naš kraj živi. Občini z izjemo tega sicer ne moremo očitati, da za kulturo ne naredi dovolj, saj jo namreč dosledno podpira. A naj v novem letu vendarle ne naredi iste napake, kot jo je z omenjenim razpisom.

Iz njune hiše v celjskem Podgorju se vsak dan sliši petje. Vedno sta nasmejana in pozitivna, slaba volja v njunem življenju ne obstaja. Pred dvema letoma sta zapela pesem Žena naj bo doma, se doma posnela, posnetek objavila na Facebooku, nakar je postal izredno priljubljen. Ogledalo si ga je več kot 300 tisoč ljudi v Sloveniji in tujini. Marjana in Frenk Gregl. »Zaljubljena sva v petje,« pravita. In drug v drugega že od rane mladosti. Ne le da sta energična in dejavna upokojenca, ki s petjem in svojo energijo razveseljujeta druge, ampak sta dokaz, da je ljubezen tudi na jesen življenja enako močna kot prve dni. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

  Če si želite najdaljšo noč v letu preživeti na prostem, vam ponujamo nekaj namigov, kje vse na Celjskem lahko silvestrujete.  

Mlada zakonca Maja in Vlado Ravničan pravita, da nista nič posebnega. Živita v majhnem naselju v občini Zreče, imata redni službi, od nedavnega jima družbo v hiši dela tudi psička, ki sta jo posvojila iz zavetišča. A ko ju spoznaš pobliže, hitro ugotoviš, da nista »tipičen« mlad sodobni par. Močno cenita svoje prednike, tradicijo in preprostost, kar je v današnjem času prava redkost. Topel dom sta si tako ustvarila v več kot 350 let stari hiši, ki jo obnavljata z lastnimi rokami. V njej nimata radia ali televizije, temveč si prosti čas najraje popestrita z igranjem narodnozabavne glasbe, ki je obema zelo blizu. Svojo iznajdljivost, ustvarjalnost in ljubezen do glasbe združujeta tudi v ustvarjanje lesenih glasbil, katerih izdelava bo kmalu na ogled tudi v njunem majhnem muzeju glasbil.

Včeraj so v Celju odprli Pravljično deželo, ki letos praznuje že 25 let! »Novi mladi pravljični animatorji bodo v družbi vilinskega zbora na Glavnem trgu vsak dan oživili pravljične zgodbe, skrbeli za rajanje, vožnje s konjički in skupaj z otroki priklicali dobrega moža ter se poveselili na tradicionalnem otroškem silvestrovanju,« pravi idejni vodja in koordinatorica Pravljične dežele Vladimira Skale ter dodaja, da so v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje, pripravili nekaj večjih novosti. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)

Nastopil je čas, ko lahko otroci med sprehodom po praznično okrašenem Celju spet prestopijo vrata Pravljične dežele. Tam lahko rajajo, prisluhnejo zgodbam pravljičnih vil, se podajo na vožnjo s kočijo in morda srečajo celo Božička. »Največ šteje sporočilnost pravljične dežele, ki potuje skozi zgodbe prazničnih junakov. Menim, da je ta tradicija velika prednost. Tudi svetovna mesta spoštujejo svojo tradicijo, jo negujejo. Novosti je treba uvajati nežno,« pravi pobudnica tega prazničnega dogajanja Vladimira Skale. In še posebej poudarja, da je Pravljična dežela dostopna vsem otrokom brez razlike – vsak lahko vzame delček teh sanj.

    Občina Rogaška Slatina je namenu predala prostor za dejavnost mladih, kjer bodo lahko organizirali koncerte in druge prireditve.    

V celjski Galeriji Račka se je pretekli teden začel že 5. festival erotične ilustracije Velvet. Tema je Užitek – sanjska pokrajina. Organizatorka projekta je ilustratorka Nea Likar v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje. Na razstavi se predstavlja 26 umetnikov, ki s svojimi ilustracijami prikazujejo užitek z družbenega, osebnega, s psihološkega in telesnega vidika.

Živko Beškovnik je zelo zgodaj zajadral na gledališki oder KUD Zarja Trnovlje, ki mu je kot ljubiteljski gledališki igralec ostal zvest do danes. Odigral je več kot petdeset likov. S prijateljema je ustanovil skupino Alkotest, ki je imela med letoma 1993 in 1996 humoristično oddajo na Radiu Celje. Od začetka obstoja Televizije Celje pripravlja zanjo kulturne prispevke. Nikakor pa ne skriva, da se s posebnim veseljem že vrsto let prelevi v vlogo dobrih mož. Kot pravi, je slednje treba odigrati z dostojanstvom, a tudi z zvrhano mero sproščenosti.

Skoraj tako dolgo kot v Muzeju novejše zgodovine Celje domuje Herman Lisjak, tam dela tudi Jožica Trateški. Pred dnevi je minilo ravno 30 let, odkar je prvič kot zaposlena prestopila prag muzeja, Herman pa bo tri desetletja praznoval prihodnje leto. Jožica po vsem tem času še vedno uživa v svojem delu in z veseljem prihaja v službo. »To je velik privilegij in dober občutek, da je še vedno tako.« Velik del tega prinesejo tudi zelo dobri odnosi, ki jih goji z vsemi svojimi sodelavci. V tem času je pripravila veliko razstav, med drugim tudi začasno Herman in prijatelji.

Pretekli četrtek so v Gledališču Zarja Celje obeležili premiero otroške predstave Pepelka. Po besedah režiserke Urške Majcen je to klasična in kultna otroška pravljica, ki nagovarja moč iskrene ljubezni, družbeno razslojenost in predvsem povezanost najbolj iskrenih bitij – živalic in čudežnih vil. Ponovitev predstave si lahko ogledate še 15. in 22. decembra.

  Pred dnevi je izšla nova številka Kulturne z(a)veze, brezplačnega časopisa o ljubiteljski kulturi, ki ga enkrat letno izdaja Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur ob podpori občine. »Mislim, da je Šentjur edina občina, ki ima tovrsten časopis,« je povedala ena od članic uredniškega odbora Barbara Gradič Oset.  

V Zavodu Celeia Celje, ki pripravlja in skupaj s partnerji tudi izvaja program Pravljičnega Celja, so v prvih desetih dneh letošnjega dogajanja našteli več kot 16 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za več kot 40 odstotkov pa je bil večji obisk drugega zimskega srednjeveškega dne na Celjskem gradu. (SŠol, foto: Robi Valenti)

Že dvajset let je od tega, ko je starodavna kartuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto.