V okviru rednega programa Zavoda Celeia Celje bo tudi v sezoni 2024/2025 potekal plesni cikel. Druga sezona se bo začela z baletno predstavo Hrestač (suita), nadaljevala pa s štirimi predstavami slovenskih in tujih plesalcev in ansamblov. Novost nove sezone plesnega cikla so pogovori z ustvarjalci ter plesne delavnice. (foto: ZCC)

Profesor likovne umetnosti Rafael Košec Tekavc je otroštvo preživljal v Bezovju v občini Šentjur, na gričku, od koder je njegov pogled segal po vsej dolini. Ko je sedel na pragu domače hiše, je lahko ves dan opazoval dogajanje okoli sebe, toliko zanimivega je zaznalo njegovo oko. Kot pravi, je opazovanje ključno tudi pri likovni ustvarjalnosti, da se njegove misli osredotočijo na dejanje in da lahko izrazi svojo idejo. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan z lesom. Ko v roke prime kos lesa, včasih ne ve, kaj bo nastalo iz njega. Prisluhne letnicam, grčam, barvam in jim dovoli, da ga razveselijo s skledo, z žlico ali z umetniškim delom, v katerem lahko vsak opazovalec prepozna svoje sporočilo.

Marica Lesjak iz Laškega pri enaindevetdesetih letih še vedno premore veliko delovno vnemo. Ustvarja izjemne umetnine, ki jih poznajo ljudje daleč naokrog. Pri sebi ima ves čas material za izdelovanje papirnatih rož. Je namreč certificirana »kranceljpinterica«. Z veščinami izdelovanja papirnatih rož je postala prva Laščanka, ki je prejela priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja na mlajše rodove. Vpisna je tudi v register žive kulturne dediščine. Pred dnevi je pridobila še naziv priznana rokodelka za rokodelsko panogo izdelovanja cetja iz papirja in drugih gradiv, ki ji ga je podelila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra. 

V majhnem kraju Liboje, ki so še pred stoletjem veljale za rudarsko in industrijsko naselje, ima godbeništvo dolgoletno tradicijo. Z njim je še danes povezana skoraj vsaka tamkajšnja družna. Libojski godbeniki s svojimi nastopi že 90 let spremljajo najrazličnejše dogodke in slavja v Savinjski dolini, vsako leto poskrbijo tudi za tradicionalno prvomajsko budnico in novoletni koncert. Cenjeni niso le na domačih odrih. Na tekmovanjih so za svoje uspehe osvojili že veliko priznanj, prav tako radi gostujejo po vsej državi in tudi tujini. Tudi ob letošnji častitljivi 90-letnici društva godbeniki pripravljajo nekaj posebnega. Svojo obletnico bodo najprej obeležili z izdajo obsežne knjige o prehojeni poti, na zadnji novembrski dan pa bodo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili vizualno in glasbeno koncertno poslastico.

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

V majhnem naselju Gorenje v občini Šmartno ob Paki od letos ob odrasli gledališki skupini Kulturnega društva (KD) Gorenje deluje tudi otroška. Že s svojo prvo predstavo Srote se je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin zavihtela na sam vrh in prejela zlato priznanje. »Vsi otroci so prvič stali na odru, ampak so bili neverjetni,« je ponosno povedal režiser 35-minutne predstave in dolgoletni amaterski igralec Franc Fužir. Doprinos mladih nadebudnih igralcev k majhni skupnosti je prepoznal tudi župan Občine Šmartno ob Paki, ki bo novonastali otroški gledališki skupini v Gorenju ob občinskem prazniku podelil županovo priznanje mladim.

  Ljudska univerza Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, danes v Slomškovi rojstni hiši gosti 16. Slomškov simpozij, ki se ga udeležuje več kot 90 učiteljev in vzgojiteljev iz vse države.  

Likovna sekcija celjskega Kulturno-prosvetnega društva Svoboda je obeležila 50. jubilej. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. V društvu so izrazili ponos in veselje, da je sekcija vsa ta leta rasla in puščala pomemben pečat na področju likovne umetnosti v knežjem mestu, pri čemer verjamejo, da bo tako tudi v prihodnosti.

V Celju se je 18. oktobra začel 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. Je najbolj prepoznaven ljubiteljski gledališki festival v vzhodni Sloveniji in edini v celjski regiji. Na odru Gledališča Zarja Celje v Trnovljah se bo do 9. novembra zvrstilo pet tekmovalnih predstav, na koncu bo ena dobila tudi glavno nagrado tekmovanja, tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva, ki lahko predstavo lahko oceni od ena do pet. V vsako predstavo je vključen tudi izbor za igralca oziroma igralko večera.

»Sakralni spomeniki na Zreškem so zgledno vzdrževani in obnovljeni, kar pomeni, da ima lokalna skupnost spoštljiv odnos do kulturne dediščine,« je ob predstavitvi knjige Sakralni spomeniki v zreški župniji – Umetnostnozgodovinski pregled cerkva in kapel v župniji sv. Egidija v Zrečah poudarila njena avtorica, umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez. V njej je na razumljiv in zanimiv način predstavila zgodovino cerkva na tem območju vse od njihovega nastanka do danes. Knjigo, ki jo je oblikoval Dejan Brence, prav tako bogatijo številne fotografije. Nekatere med njimi so objavljene prvič.

Mednarodni festival vezenja, letošnji je bil že sedmi, je namenjen promociji vezenja kot pomembnega elementa naše kulturne dediščine in tudi širšega področja tekstilne in oblačilne dediščine. Vezeni namizni prti in prtički so bili rdeča nit letošnjega festivalnega dogodka, ki je v velenjsko Rdečo dvorano ponovno privabil veliko obiskovalcev. Občudovali so unikatne vezenine 240 vezilj iz domovine in tujine. Na Velenjskem gradu so v sklopu festivala odprli osrednjo občasno razstavo, posvečeno ženitovanjskim šegam.

Veliko nejevolje sta med kulturniki, predvsem ljubiteljskimi celjskimi društvi, povzročila kulturna razpisa, ki sta bila letos namenjena sofinanciranju kulturnih programov oziroma projektov v Celju. Družbena omrežja so pokala od kritik strokovnih komisij, ki so odločale o tem, kdo bodo prejemniki celjskih kulturnih evrov. Kratko so potegnila predvsem ljubiteljska društva, ki na dveh razpisih niso dobila nič denarja. Letošnji kriteriji za prejem občinskega denarja so bili strožji, na občini pa naj bi to, da so ljubiteljska društva »izpadla«, kot pravijo, kar hitro dojeli. Občina je zdaj objavila Javni poziv za izbor in sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki letos niso bila sofinancirana iz drugih javnih razpisov oziroma javnih pozivov občine. Torej se tudi ljubiteljska društva vendarle nadejajo nekaj denarja, a grenak priokus med njimi vseeno ostaja. Predvsem pa so celjski kulturniki jezni zaradi članov komisij. Zato bo občina sestavo komisij spremenila. V oči pa bode dejstvo, da občina poudarja, da naj bi bilo v zadnjih 20 letih na področju sestave komisij in deljenja denarja kar nekaj domnevnih neskladij z zakonodajo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Franca Uratnika sva s fotografom obiskala dan po tem, ko je na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku Občine Polzela prejel naziv častnega občana. Med snemanjem pogovora mu je telefon zazvonil več kot desetkrat. Klicali so ga stari znanci in prijatelji, ravnateljice osnovnih šol in vrtcev, številni kulturniki, nekdanji sodelavci in člani društev, v katera je vključen. Vsi zapovrstjo so vedno nasmejanemu 80-letnemu gledališčniku, gobarju, organizatorju številnih dogodkov in mehaniku izrazili globoko spoštovanje ob prejemu tega častitljivega naziva. Franc Uratnik namreč kljub svojim letom še vedno neomajno predano sodeluje na več področjih. Ob njegovi rami je vedno žena Marta, ki je tudi tokrat s solzami v očeh poslušala pomenljive besede, ki so mu jih ob čestitkah namenili krajani iz Savinjske doline.

Da stara pisma s poštnim žigom razkrivajo mnogo več, kot je videti na prvi pogled, že vrsto let poudarja znan žalski filatelist Veni Ferant. Z zbiranjem pisem, dopisnic in razglednic z žigom Žalca košček za koščkom odkriva delčke bogate zgodovine doline zelenega zlata. Do zdaj je izdelal in predstavil že več kot sto plakatov z različnimi zgodbami o Žalcu. »Tako na enem mestu zberem veliko zanimivih podatkov, ki so sicer razpršeni po različnih virih. Večina gradiva je iz moje lastne zbirke,« je poudaril Ferant, ki je tudi predsednik žalskega filatelističnega društva. Na zadnji razstavi v žalski knjižnici, ki je nadaljevanje ciklusa razstave Po sledeh zaprašenih žalskih pisem, je tako s pomočjo poštnih pošiljk med drugim razkril tudi, kako se je v Žalcu začela pot hmeljarstva. 

  Arhivski svetnik v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich je prejemnik Aškerčevega priznanja, ene od osrednjih stanovskih nagrad, ki jo Arhivsko društvo Slovenije podeljuje za arhivsko dejavnost v državi.