Nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da bo predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi sedanjim upravičencem odvzel dodatek za pomoč in postrežbo, s katerim mnogi invalidi pokrijejo stroške osebne asistence, prevozov in nakupa nujnih pripomočkov. Državljani opozarjajo, da je predlagana sprememba pravno in ustavno sporna in da gre pravzaprav za varčevanje na plečih ranljivih skupin ljudi. Pred zmanjševanjem pravic svari tudi varuh človekovih pravic. Na zdravstvenem ministrstvu odgovarjajo, da pravic, ki jih zdaj urejajo različni predpisi, ne ukinjajo, ampak jih želijo prenesti pod en krovni zakon. »Omenjeni zakon gradi na dostopu do primerljivih pravic za primerljive potrebe,« pravijo.  

Začetek samotestiranja vseh učencev in dijakov v osnovnih in srednjih šolah je s ponedeljka prestavljen na sredo. To je določil nov odlok, objavljen v Uradnem listu, medtem ko šole še čakajo na podrobnejša navodila v okrožnici ministrstva.

  Da bo treba za gradnjo 106 metrov visokega Razglednega stolpa Kristal, ki naj bi kot urbano razgledišče ponujal privlačno turistično vsebino, v letu 2023 zagotoviti še dodatnih 400 tisoč evrov oz. dodatnih 12 odstotkov vrednosti celotne naložbe, je na zadnji seji občinskega sveta Občine Rogaška Slatina svetnike obvestil tamkajšnji župan. Vrednost naložbe je sedaj ocenjena na 3,7 milijona evrov.  

Mestna občina Celje (MOC) v Stritarjevi ulici obnavlja celotno komunalno infrastrukturo in sočasno tudi vozišče in pločnik. Na celotnem odseku naj bi še letos položili nov asfalt. Pri tem pa je občina poskrbela za razburjenje občanov. V tej ulici so namreč požagali 35 jesenov oziroma celoten drevored. Celjani se zgroženi sprašujejo, ali za drevesa res ni bilo druge rešitve kot njihova odstranitev.

Poslanec SDS Ljubo Žnidar je v državni zbor vložil odstopno izjavo s funkcije poslanca. Odločitev naj bi bila osebne narave, profesionalno pot pa naj bi nadaljeval v svoji gradbeni stroki v gospodarskih vodah.

Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije je danes pripravilo spletno novinarsko konferenco, na kateri je predstavilo stališča v zvezi z obveznim samotestiranjem učencev in dijakov v šolah. Bistvo izjave ravnateljev je v tem, da podpirajo samotestiranje otrok v domačem okolju, ne pa v šoli.

Celjski mestni svetniki so danes v prvi obravnavi potrdili proračun občine za prihodnje leto. V njem je predvidenih za 70,7 milijona evrov prihodkov ter za dobrih 75 milijonov evrov odhodkov. Predvideno je tudi zadolževanje v višini do pet milijonov evrov.

  ŠMARJE PRI JELŠAH – Škofijska karitas Celje zbira pomoč za starejšega gospoda, ki sam živi v dotrajani hiši na območju Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Njegove bivalne razmere niso primerne za dostojno bivanje in ne zadostujejo osnovnim življenjskim potrebam. Sodelavci Karitas si prizadevajo za ureditev bivališča še pred zimo.  

Čigava marioneta je generalni direktor Andrej Grah Whatmough in kolikšen vpliv ima stric iz ozadja Jože Možina. Razkrivamo zakulisje na javni RTV: čez manj kot pol leta bodo državnozborske volitve, zato je zelo pomembno, kdo bo takrat vodil in urejal nacionalno televizijo; pa tudi pozneje, saj bodo sledile še predsedniške in lokalne volitve.

Časi, ko je bilo dovolj, da so kmetje znali kmetovati, so očitno že zdavnaj mimo. Trg in razmere na njem so jih preoblikovali v prave poslovneže. V veliko primerih velikosti njihovih naložb presegajo investicije okoliških podjetnikov. Če slovenski kmetje želijo ohraniti konkurenčnost, so posodobitve kmetijske infrastrukture nujne, a zanje je kot tudi na vseh ostalih področjih treba imeti dovolj poguma, iznajdljivosti in znanja. Pri tem so jim v oporo Kmetijsko-gozdarski zavod Celje in njegovi kmetijski svetovalci. Med njimi jeMarjana Avberšek, ki pravi, da so pri posodabljanju kmetijske infrastrukture velika priložnost evropska sredstva. A ta ne prinesejo zgolj dela zagonskega kapitala, s katerim so posodobitve mogoče, temveč tudi odgovornost, da kmet nadaljuje dejavnost, s katero upraviči pridobljen evropski denar. Le tako bo lahko Slovenija še naprej stopala po poti samooskrbe.

Občina Laško se je v zadnjih desetih letih usmerila v novo strategijo razvoja. Laško se je iz čistega pivovarskega mesta prelevilo v turistično destinacijo z ljudmi, ki razmišljajo v smeri turističnega razvoja in ki so prijazni do turistov, pravi župan Franc Zdolšek. Ob tem je prepričan, da bosta tudi storitvena dejavnost in predelovalna industrija še naprej prispevali k razvoju občine Laško.    

Prefinjene in spoštljive ter začinjene s pravšnjo mero sproščenosti … Tako bi lahko kratko in jedrnato opisali letošnje uniforme naših predstavnikov v slovenskem paviljonu na Expu, največji svetovni razstavi, na kateri države predstavljajo svoje dosežke mednarodni javnosti. Letos je komisijo s svojimi predlogi za uradne uniforme najbolj prepričala mlada, sicer že uveljavljena mozirska modna oblikovalka Martina Marolt, ki z mamo Urško od leta 2013 ustvarja pod blagovno znamko Martise.

V Mestni občini Velenje so pred dnevi začudeni in razočarani ugotovili, da je vlada na spletni strani med gradivi v obravnavi objavila besedilo dolgo pričakovane in napovedovane nacionalne strategije za izstop iz premoga, v kateri ni ne duha ne sluha o dopolnitvah, ki so jih z najvišjimi predstavniki vlade dorekli ob septembrskem vladnem obisku Savinjska regije. V Velenju se tako sprašujejo, ali besede predsednika vlade in ministra še kaj veljajo.  

Celjski policisti so sinoči malo po 21. uri na avtocestnem počivališču Lopata ustavili 58-letnega slovenskega voznika osebnega avtomobila znamke Audi Q5. V postopku so ugotovili, da je med vožnjo po avtocesti občutno prekoračil hitrost, in to dvakrat. 

Primer zanemarjenega konja Maxi Liona, katerega zgodba je dodobra pretresla celotno Slovenijo, je zagotovo dokaz, da človeška okrutnost ne pozna meja. Lastnik ga je močno shiranega in izčrpanega ter bolnega pripeljal v Društvo za zaščito konj v Orovi vasi, kjer so prostovoljci dali vse od sebe, da bi ga rešili in mu omogočili konja dostojno življenje. Na žalost se je izkazalo, da je njegovo stanje tako kritično, da so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Medtem ko so čakali na veterinarja, da bi ga uspaval, se je Maxi Lion z globokim vzdihom poslovil sam. Njegovo srce očitno ni zdržalo, so sporočili iz društva.

Čeprav so med ljudmi že nekaj časa krožile govorice o tem, da si je brez večjih težav mogoče priskrbeti lažno potrdilo o testiranju in tudi o cepljenju, se je do nedavnega to vendarle zdelo malo verjetno. Nato pa je iz Žalca prišla uradna novica, da sta dva zaposlena v tamkajšnjem zdravstvenem domu izdajala lažna potrdila o cepljenju proti covidu-19, za kar naj bi bilo treba po neuradnih informacijah odšteti tudi do 500 evrov. Kako je to sploh mogoče in kakšna kazen ju čaka? Več kot očitno je to kaplja v morje, saj z vseh strani prejemamo informacije, kako z lahkoto je zaobiti pravila s tega področja. Toda, zakaj se toliko ljudi odloči za iskanje obvodov PCT-pravil? Kaj človeka napelje na to, da je pripravljen tvegati lastno zdravje in tudi visoke kazni? Socialni psiholog Matej Černigoj meni, da je izvirni greh, da odgovorni v Sloveniji z ljudmi ne komunicirajo primerno. Psiholog in psihoterapevt Robert Oravecz pa pravi, da gre pri poneverbi potrdil o testiranju in cepljenju za zelo zapleten in celosten problem. Ponavadi je namreč tako, da če je kaj mogoče kršiti, bodo ljudje to tudi kršili. V kolikšni meri, je odvisno predvsem od nadzora oziroma tveganja, ali bo določena kršitev tudi odkrita in kaznovana.    

Občina Mozirje je znana po urejenih krožiščih, v katerih stojijo različne skulpture, ki odsevajo značilnosti območja, zato morda niti ne preseneča, da je pri zadnji tovrstni pridobitvi stopila še korak naprej in k sodelovanju povabila še preostale občine Zgornje Savinjske doline. V pravkar zgrajenem krožišču ob vznožju Gorenjskega klanca so svoje mesto našli kamniti mozaiki z občinskimi grbi vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, ki obiskovalce simbolično opominjajo, da se na tem mestu Savinjska dolina preveša v svoj zgornji del, torej Zgornjo Savinjsko dolino.

  Ali veste, kako je nastal kraj Šmarje pri Jelšah? Nekoč sta na to območje prišla velikana, ki sta si podajala kladivo in se obmetavala z blatom. Tako so nastali griči sv. Rok, sv. Miklavž, sv. Barbara in sv. Tomaž. Zanimivost iz rokava mimogrede strese etnologinja in kulturna antropologinja Janja Sivec, ki zna različne naravne in kulturne posebnosti kraja prikazati s pomočjo ljudskih ali resničnih zgodb. S sprehodi, ki jih pripravlja s somišljeniki iz društva Legende, opozarja, da pravljice ne živijo le v knjigah, ampak so zapisane tudi na vrhu hribov, v krošnjah dreves in celo na dnu globeli.  

  Plesni center TBA je pred dnevi v Ipavčevem kulturnem centru predstavil sodobno izvedbo plesne predstavo na glasbo baleta Možiček, ki ga je napisal skladatelj in zdravnik Josip Ipavec.  

  Tudi celjski gostinci se tako kot večina njihovih stanovskih kolegov po Sloveniji soočajo z velikimi težavami, v katere so jih zaradi več kot osemmesečne prepovedi delovanja pahnili ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. »Gostinci smo največje žrtve epidemije in z njo povezanih ukrepov. Od države zato zahtevamo, da prisluhne našim predlogom in nam čim prej pomaga,« je na srečanju, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica Celje, poudaril predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Srečanja sta se poleg gostincev udeležila tudi direktor zbornice Danijel Lamperger in ravnatelj celjske srednje šole za gostinstvo in turizem Iztok Leskovar. Eden večjih problemov gostincev je namreč tudi pomanjkanje kadrov.