»Zaradi izvedbe gasilske olimpijade intervencijska sposobnost naših operativnih enot nikakor ni zmanjšana,« pojasnjuje predsednik Gasilske zveze Slovenije in podpredsednik organizacijskega odbora olimpijade Janko Cerkvenik. Tako je odgovoril na vprašanja številnih občanov, ki se v dneh, ko Celje gosti gasilsko olimpijado, sprašujejo, zakaj gasilci ne gredo pomagat na Kras. Tam namreč že več dni pustoši obsežen gozdni požar.    

Celjski policisti so včeraj dopoldne na celotnem območju policijske uprave izvedli krajši nadzor cestnega prometa, s poudarkom na vožnji motoristov, mopedistov in kolesarjev, prekoračitvah hitrosti, telefoniranja med vožnjo ter neupoštevanja rdeče luči na semaforjih. V treh urah so zaznali 106 kršitev cestno prometnih predpisov.

Ko omeniš kmetijo Flis, mnogi že vedo, da je to kmetija, na kateri se krave same pomolzejo. No, pravzaprav jih pomolze robot. To je kmetija, na kateri sobivajo tri generacije in kjer je svoje novo poslanstvo našla tudi magistrica ekonomije. Prav tako je to kmetija, na kateri znajo ustvariti raznovrstne mlečne proizvode, ki se ponašajo s številnimi priznanji, med drugim s prestižnim znakom kakovosti iz projekta Dobrote slovenskih kmetij. Dovolj razlogov, da smo se na obisk v Spodnje Grušovlje pri Šempetru odpravili tudi mi.

  Krekov trg bo ves teden gasilske olimpijade, vse do 24. julija, prizorišče različnih dejavnosti. Na odru bodo vsak večer nastopi, kar bo privabilo obiskovalce od vsepovsod. Glede na izkušnje z drugih olimpijad naj bi se v sedmih dneh v Celju zvrstilo več kot 300 tisoč obiskovalcev. V Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje pravijo, da so pripravili različne glasbene dogodke in animacije v mestnem središču ter dogodke, povezane z gasilstvom, pri čemer bo sodelovala tudi Gasilska zveza Slovenije (GZS). Zvrstilo se bo skoraj 40 dogodkov za vse generacije.  

Dvajsetletna Amadeja Kopinšek je pred dvema letoma doživela prometno nesrečo, v kateri si je poškodovala hrbtenico. Ker je obiskovala šolo za hortikuluturo, jo je skrbelo, kako bo z nadaljnjim šolanjem. Zaradi nesreče je namreč imela zdravstvene omejitve pri delu. Zato se je po končanem šolanju za vrtnarko odločila še za progam hortikulturnega tehnika, kjer je manj prakse. Ko je bila na obravnavi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, so jo opozorili na projekt Prehod mladih.

  Da je gasilska olimpijada, ki bo v Celju od 17. do 24. julija, dogodek, ki ga vsi gasilci nestrpno pričakujejo, pravita vodja nacionalnega organizacijskega odbora Franci Petek in njegov namestnik Janko Cerkvenik. Pojasnila sta, da se je slovenska krovna gasilska organizacija za izvedbo gasilske olimpijade v Sloveniji odločila predvsem zaradi svojih članov, gasilcev. Pri nas gasilstvo namreč temelji na prostovoljstvu, večino nalog opravijo prostovoljne gasilske enote. Olimpijada bo po prepričanju sogovornikov ogromna spodbuda predvsem za mlajše člane v gasilskih vrstah. »Prepričan sem, da je olimpijada dobra naložba za prihodnost. Verjamem, da bomo vsi ponosni na dogodek, ki je v prvi vrsti namenjen gasilcem in mestu Celje, velik pomen ima ne nazadnje tudi za našo državo,« je dejal Petek, sicer tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije.  

Polzelani so postali bogatejši za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo občina razvijala muzejsko dejavnost in literarni turizem. Izvajalec del, celjsko gradbeno podjetje Remont, je obnovo začel lani septembra in jo končal letos junija. Zaradi statusa spomeniške zaščite je bila pod budnim očesom celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

  »Na področju kulture so temelji trenutno zelo majavi. Zato moramo začeti na začetku. Nočem, da bi še naprej krpali luknje. Želim si, da bi razvijali dolgoročne usmeritve.« Tako je nekaj tednov po tem, ko je stopila v čevlje kulturne ministrice, dejala dr. Asta Vrečko, ki izvira iz Šentjurja. V mesto, kjer je preživela otroška in srednješolska leta, se rada vrača. To okolje ji med drugim omogoča poseben pogled na to, čemur se posveča zadnja leta. Prepričana je, da mora biti kultura dostopna vsem, in sicer že od malih nog. O projektih na Celjskem, ki bi med drugim vplivali na kulturno in industrijsko dediščino, previdno izbira besede. Je zagovornica tega, da občine odgovarjajo predvsem na potrebe lokalne skupnosti.  

Nevsakdanji dogodek, ki se je zgodil pred dobrim mesecem je imel po poročanju STA žalosten epilog.

Laška pihalna godba zapolnjuje pomemben del kulture in dogajanja v kraju, njegovi okolici in državi, kjer se zelo uspešno udeležuje različnih tekmovanj, svoj pečat pušča tudi v tujini. Godba izvaja koncertni, promenadni in šov program in sodi med najstarejše slovenske godbe. Zavidanja vreden jubilej so med drugim obeležili z razstavo v Muzeju Laško, ki je obiskovalce popeljala v svet glasbenih uspehov slavljenke. 

Pred Gasilsko olimpijado Celje 2022, ki bo od 17. do 24. julija, je vodstvo Gasilske zveze Slovenije (GZS) danes predstavilo priprave na ta zahteven in odmeven dogodek. Na novinarski konferenci so sodelovali: predsednik GZS Janko Cerkvenik, poveljnik GZS Franci Petek, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in predsednik Gasilske zveze Celje Sašo Farčnik.

Da ima svoj domači kraj zelo rad, je jasno kot beli dan. S prav posebnim zanosom govori o njem. Univerzitetni diplomirani ekonomist je ves čas delal v konjiški lokalni skupnosti na različnih delovnih mestih. Pred štirimi leti je Konjičanke in Konjičane prepričal, da je najboljša izbira med županskimi kandidati, in do danes z ekipo sodelavcev uresničil številne cilje. Mandat zato, kot pravi, končuje s čisto vestjo in z zavedanjem, da je županovanje predvsem časten privilegij.  

Prizadevanja Zavoda Stanislava, ki bo to poletje dopolnil pet let delovanja, so usmerjena v skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter rokodelske in domače obrti. Kot poudarja predsednica Zdenka Zakrajšek, članice in člani poslanstvo zavoda uresničujejo s prostovoljnim in predanim delom ter spoštljivim odnosom do preteklosti.

Celjski policisti so v ponedeljek ustavili dva hujša kršitelja prometnih predpisov. Prvega pri Šentjanžu, drugega na cesti Grobelno – Šentjur. V prvem primeru je šlo za voznika, ki je na delu ceste, kjer je hitrost vožnje omejena na 70 km/h, vozil kar 191 km/h. To pomeni, da je ob upoštevanju varnostne razlike merilnika hitrosti dovoljeno hitrost prekoračil za najmanj 111 km/h. (SŠol)

Policijska uprava Celje je bila danes popoldne obveščena o streljanju na območju Policijske postaje Šentjur pri Celju, v katerem sta dve osebi umrli.

Po danes znanih rezultatih splošne mature ima največ zlatih maturantov, ki so dosegli od 30 do 33 točk, I. gimnazija v Celju, in sicer kar 28. V regiji so tudi trije diamantni maturanti z vsemi 34 točkami: Tonja Venek (Gimnazija Celje - Center), Andraž Hribernik (Gimnazija Lava ŠC Celje) in Rok Tadej Brunšek (Gimnazija ŠC Velenje).

V soboto okoli 14. ure se je v Podvinu pri Polzeli zgodila tragična prometna nesreča. Življenje je izgubil kolesar.

V predlanskem poslovnem poročilu celjske družbe Engrotuš (lansko poročilo še ni javno objavljeno) je med drugim zapisano tudi: »Zaposleni so največje bogastvo in kapital podjetja.« Trgovke in trgovci se sicer s takšno trditvijo strinjajo, a je vodstvo družbe očitno ne upošteva. »Na delovnem mestu se soočamo z nedopustnimi razmerami, nimamo dostojnih in normalnih plač,« pravi predsednica Tuševega sindikata Mirjana Janjič, ki je s predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije opozorila na težke razmere zaposlenih v trgovini.

Da na Šlandrovem trgu živi vedno več tujcev, je na zadnji občinski seji na pobudo domačinov opozoril svetnik Jože Krulec. Zaradi kolonije tujcev in njihovih navad se staroselci občasno počutijo kot v manjšini. Župan Janko Kos se težave zaveda, zato bo občina naredila vse, da bi razrešila zadevo. Glede na uradne statistične podatke občina Žalec po odstotku tujcev med lokalnimi skupnostmi na Celjskem ne sodi v sam vrh. V njej je pred dvema letoma živelo malo manj kot 7 odstotkov tujcev, medtem ko v sosednjem Celju skoraj dvakrat več – 12,5 odstotka.

Da dolgoletna tradicija premogovništva v Laškem in okolici ne bo pozabljena, so poskrbeli člani Rudarskega društva svete Barbare Sedraž. Na Govcah nad Sedražem so uredili muzej rudarstva, v katerem so razstavljeni rudarska oprema in pripomočki ter pisno in fotografsko gradivo o mnogih desetletjih rudarjenja na tem območju. Pestro razstavno zbirko bodo še dopolnjevali.